Supreme Court allows partial review of administrative decision revoking prior apartment ownership division ruling.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali odločba, s katero upravni organ v postopku obnove delitve etažne lastnine odpravi prejšnjo odločbo, s katero je bila etažna lastnina razdeljena in na tej podlagi vpisana lastninska pravica v korist novih lastnikov, predstavlja odločbo drugega državnega organa na podlagi 39. člena SPZ (1)?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali odločba, s katero upravni organ v postopku obnove delitve etažne lastnine odpravi prejšnjo odločbo, s katero je bila etažna lastnina razdeljena in na tej podlagi vpisana lastninska pravica v korist novih lastnikov, predstavlja odločbo drugega državnega organa na podlagi 39. člena SPZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo (I. točko izreka sodbe in sklepa) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo prvega tožnika zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02133-7/2010-30 z dne 15. 3. 2016. Z navedeno določbo, je prvostopenjski organ v obnovljenem postopku odpravil svojo odločbo št. 2132-00048/2008-2 z dne 4. 4. 2008, o delitvi dela stavbe št. 657-828-109 v nova dela stavbe št. 657-828-111 in št. 657-828-112 ter o ukinitvi dela stavbe št. 657-828-109 (1. točka izreka), in zavrnil tožnikovo zahtevo za delitev dela stavbe št. 657-828-109 (2. točka izreka) ter ugotovil, da z izdajo odločbe posebni stroški niso nastali (3. točka izreka). Ministrstvo za okolje in prostor je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da tudi po presoji Upravnega sodišča niso izpolnjeni pogoji za vpis spremembe v kataster stavb, saj iz elaborata izhaja, da se skupna površina obeh etažnih delov stavbe po delitvi bistveno razlikuje od površine pred delitvijo, kar predstavlja oviro za vpis delitve po 2. točki četrtega odstavka 95. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). Pravno podlago za izdajo izpodbijane določbe predstavlja prvi odstavek 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Z odpravo prvotne odločbe pa je bilo vzpostavljeno katastrsko in pravno stanje, kakršno je bilo pred delitvijo. Izvršitev v obnovljenem postopku izdane odločbe pa tudi ni v nasprotju s prvim odstavkom 92. člena ZEN in 114. členom SPZ, ki določata pogoje za združitev oziroma spojitev dveh ali več delov stavb (v etažni lastnini), saj to ni predmet te zadeve. Zavrnilo je tožnikov ugovor ničnosti odločbe zaradi njene neizvršljivosti, ker tudi dejstvo, da sta z izpodbijano odločbo ukinjena dela stavb v lasti različnih oseb, ne predstavlja ovire za njeno izvršitev v katastru stavb. Posledice odprave odločbe na civilno pravna razmerja strank in s tem povezana lastninsko pravna vprašanja (tudi glede vpisov podatkov v zemljiški knjigi) pa niso predmet presoje v tem upravnem sporu in bodo ta vprašanja morale stranke rešiti po pravilih civilnega prava.

3. Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) in mu predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je tožnikovemu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pomembno pa je za pravno varnost.

6. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Stvarnopravni zakonik (SPZ), Uradni list RS št. 87/2002 , 91/2013 in 23/2020.