Appeal allowed; lower court erred by hearing a late installment payment request instead of dismissing it as time-barred.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se obsojenčev predlog z dne 4. 10. 2020 za obročno plačilo stranske denarne kazni, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. III K 65269/2019 z dne 20. 4. 2020 v višini 300 dnevnih zneskov po 10,00 EUR, kar je skupaj 3.000,00 EUR, zavrže kot prepozen.

[JEDRO]

Iz pravnomočne sodbe namreč izhaja, da je bil obsojenec dolžan plačati naloženo stransko denarno kazen v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. Ker je ta postala pravnomočna 16. 7. 2020, bi obsojenec moral takšen predlog za obročno plačilo stranske denarne kazni sodišču prve stopnje predložiti najkasneje do poteka roka za plačilo, to je 15 dni po pravnomočnosti citirane sodbe, kar pa je storil šele 4. 10. 2020, torej po roku, ki ga določa drugi odstavek člena 47 KZ-1 za vložitev predloga za plačilo denarne kazni v obrokih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče obsojenčevemu predlogu za obročno plačilo stranske denarne kazni, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. III K 65269/2019 z dne 20. 4. 2020 v višini 300 dnevnih zneskov po 10,00 EUR (kar je skupaj 3.000,00 EUR) ugodilo tako, da je obsojenec poslej dolžan plačati stransko denarno kazen v dvajstetih mesečnih obrokih po 150,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. 12. 2020, vsi nadaljnji obroki pa isti dan vsakega naslednjega dne v mesecu.

2. Taki odločitvi nasprotuje okrožna državna tožilka z uveljavljanjem pritožbenih razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka člena 370 ZKP v zvezi s členoma 371 in 372 ZKP, to je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi kršitve zakona in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa skladno s spisovnim gradivom izhaja, da je citirana sodba, na podlagi katere mora obsojenec plačati stransko denarno kazen v enkratnem znesku v višini 3.000,00 EUR postala pravnomočna 16. 7. 2020, obsojenec pa je 4. 10. 2020 sodišču poslal svoj predlog za obročno plačilo te stranske denarne kazni z obrazložitvijo, da je tujec in da zaradi prestajanja zaporne kazni ni sposoben naložene stranske denarne kazni plačati v enkratnem znesku, zato se mu naj dovoli obročno odplačilo le-te.

5. Pravilno pritožba pri uveljavljanju pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka izpostavlja, da je prvo sodišče prezrlo določbo drugega odstavka člena 129.a ZKP, iz katere izhaja, da lahko predlog o izvršitvi denarne kazni s plačilom v obrokih obsojenec vloži najkasneje v 15-ih dneh po pravnomočnosti sodbe in v primeru, če je obsojencu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti, začne ta rok teči od zadnje vročitve. Spisovno gradivo, kot pravilno izpostavlja pritožba izkazuje, da je obsojencu bila odločitev pritožbenega sodišča (sodba opr. št. I Kp 65269/2019 z dne 14. 7. 2020) osebno vročena 17. 9. 2020, ko je bil obsojenec še na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora v M. Obsojenčevemu zagovorniku pa je bila ta sodba vročena 3. 8. 2020. Ob upoštevanju roka iz drugega odstavka člena 129.a ZKP, kot pravilno opozarja pritožba, je prvo sodišče ta rok, ki je prekluzivnega značaja prezrlo in je o obsojenčevem predlogu, ki je bil podan po poteku 15-dnevnega roka obravnavalo vsebinsko, čeprav bi ga moralo kot prepoznega zavreči, kajti 15-dnevni rok za vložitev le-tega se je iztekel 2. 10. 2021, obsojenec pa je ta predlog sodišču poslal šele 4. 10. 2020.

6. Prvo sodišče pa je svojo odločitev gradilo na določbi drugega odstavka člena 47 KZ-1, v kateri je določeno, da sodišče v sodbi določi rok za plačilo denarne kazni, ki ne sme biti krajša od 15 dni in ne daljši od treh mesecev in da v upravičenih razlogih sme sodišče do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer pa rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Iz pravnomočne sodbe namreč izhaja, da je bil obsojenec dolžan plačati naloženo stransko denarno kazen v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. Ker je ta postala pravnomočna 16. 7. 2020, bi obsojenec moral takšen predlog za obročno plačilo stranske denarne kazni sodišču prve stopnje predložiti najkasneje do poteka roka za plačilo, to je 15 dni po pravnomočnosti citirane sodbe, kar pa je storil šele 4. 10. 2020, torej po roku, ki ga določa drugi odstavek člena 47 KZ-1 za vložitev predloga za plačilo denarne kazni v obrokih.

7. Zato ima pritožba prav, da je povsem nerelevantno obsojenčevo posplošeno navajanje, da zaradi prestajanja zaporne kazni ni zmožen plačati denarne kazni v enkratnem znesku, za kar pa po prepričanju tudi pritožbenega sodišča prvo sodišče tudi ni navedlo razlogov, ki bi tako odločitev, ki je pritožbeno problematizirana, tudi utemeljevali, kar je tudi kršitev iz enajste točke prvega ostavka člena 371 ZKP.

8. Ker se je sodišču prve stopnje pri odločanju o obsojenčevem predlogu za obročno plačilo stranske denarne kazni tako, kot utemeljeno uveljavlja pritožba, pripetila tudi bistvena kršitev določbe drugega odstavka člena 371 ZKP v povezavi z drugim odstavkom člena 129.a ZKP, je bilo potrebno pritožbi okrožne državne tožilke ugoditi in ob upoštevanju določbe tretjega odstavka člena 402. ZKP izpodbijani sklep spremeniti tako, da se obsojenčev predlog z dne 4. 10. 2020 za obročno plačilo stranske denarne kazni v višini 3.000,00 EUR v obrokih, kot prepozen zavrže ob odsotnosti kršitve iz petega odstavka člena 402 ZKP, na katero pritožbeno sodišče ob preizkusu zakonitosti sklepov sodišč prve stopnje pazi uradoma.