Supreme Court allows appeal regarding timely objection to procedural dismissal of successively accruing damages claim.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasen po prvem naroku za glavno obravnavo podan ugovor procesnega pobotanja glede terjatve iz naslova sukcesivno nastajajoče škode, ki je pričela nastajati pred prvim narokom za glavno obravnavo, vsaj za tisti del škode, ki je nastala šele po prvem naroku za glavno obravnavo.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasen po prvem naroku za glavno obravnavo podan ugovor procesnega pobotanja glede terjatve iz naslova sukcesivno nastajajoče škode, ki je pričela nastajati pred prvim narokom za glavno obravnavo, vsaj za tisti del škode, ki je nastala šele po prvem naroku za glavno obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženki (v drugem sojenju) naložilo, da mora tožniku plačati znesek 93.300,00 EUR z obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo (in dve njeni dopolnitvi) zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da je z uveljavljanjem ugovora procesnega pobotanja prekludirana. Navaja, da se vprašanje zastaranja pri uveljavljanju ugovora procesnega pobotanja obravnava drugače, kot v primeru, ko se ista terjatev uveljavlja s tožbo. Bistvena razlika v primerjavi s samostojno tožbo je, da sme stranka z ugovorom procesnega pobotanja v pobot uveljavljati tudi terjatev, ki je v trenutku uveljavitve procesnega pobotanja že zastarala (vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana), in poudarja, da so se v obravnavanem primeru medsebojne terjatve pravdnih strank srečale v trenutku, ko nobena izmed terjatev ni bila zastarana. Toženka navaja še, da škode, ki ji je nastala v letih 2019 in v obdobju od januarja 2020 do avgusta 2020 v postopku prvega sojenja ni mogla zatrjevati, saj ji škoda za navedeni dve leti do zaključka glavne obravnave v prvem sojenju še sploh ni nastala. Na podlagi vsega navedenega meni, da bi moralo sodišče druge stopnje njen ugovor procesnega pobotanja, podan pred prvim narokom za glavno obravnavo v ponovljenem sojenju, šteti za pravočasen. Zatrjuje tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je pravočasen po prvem naroku za glavno obravnavo podan ugovor procesnega pobotanja glede terjatve iz naslova sukcesivno nastajajoče škode, ki je pričela nastajati pred prvim narokom za glavno obravnavo, vsaj za tisti del škode, ki je nastala šele po prvem naroku za glavno obravnavo; in (2) ali šteti za pravočasen ugovor stranke, ki v primeru uveljavljanja ugovora procesnega pobotanja terjatve iz naslova sukcesivno nastajajoče škode po prvem naroku za glavno obravnavo v pobot uveljavlja zgolj terjatev za tisti del škode, ki je nastal po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).