Supreme Court dismisses lay revision request against interim order in custody proceedings due to lack of statutory basis and non-lawyer status.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnik predlagal, da se mora dolžnica sama ali skupaj z upnikom vključiti v program družinske terapije po predlogih oziroma načrtu centra za socialno delo; da začasna odredba velja in je izvršljiva takoj od izdaje sklepa dalje in velja do končanja terapij, ki bodo izboljšale komunikacijo med strankama do te mere, da bo zagotovljeno ustrezno starševsko sodelovanje v korist otrok; da se dolžnici za kršitev obveznosti izreče denarna kazen 500 EUR; da sodišče imenuje zagovornika otrok, ki jima bo pojasnil sodbo na način, primeren njuni razvojni stopnji ter da mora dolžnica v roku 15 dni plačati stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je upnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlagatelj je zoper v uvodu naveden sklep pritožbenega sodišča vložil laični predlog za dopustitev revizije zaradi pravnih vprašanj: 1) Ali je sodišče dolžno izvesti ukrepe za varstvo koristi otrok, ko se v postopku za varstvo in vzgojo otrok in določitev stikov ugotovi, da obstajajo med staršema ravnanja, ki nasprotujejo koristi otrok? 2) Ali sme sodišče zavrniti skupno skrbništvo iz razloga, da se starša ne razumeta, pri tem pa ne izvede ukrepov, ki bi razumevanje med staršema izboljšalo? 3) Ali je sodišče kršilo materialno pravo, ko ni obravnavalo upnikove vloge, ki jo zakonodaja določa kot hitro in nujno in je brez obravnave vloge izdalo pravnomočno sodbo? 4) Ali sodišče krši materialno pravo, ker noče obravnavati vloge stranke pravdnega postopka za spremembo skrbništva nad mladoletnima otrokoma iz razloga, da jo je stranka prehitro vložila, čeprav je sodišče v postopku, v katerem bi vloga morala biti obravnavana, ni obravnavalo? 5) Ali je sodišče dolžno zagotoviti, da se mladoletnim otrokom pojasni sodbo o določitvi stikov, ker ju mati kot njuna skrbnica zavaja o razsodbi sodišča in na ta način preprečuje stike? 6) Ali ravnanja matere, ki si je prilastila vse premoženje očeta, predstavlja slab zgled in negativen vpliv na razvoj mladoletnih otrok in s tem nasprotuje koristi otrok?

4. Predlog ni dovoljen.

5. Do uveljavitve novele Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-L (ki je v veljavo stopila 25. 3. 2018) v postopkih izvršbe in zavarovanja 1 revizija ni bila dovoljena. 2 Z navedeno novelo in novelo ZIZ-M se je 10. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spremenil tako, da je po novem revizija (pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi.

6. Revizijo je torej zakonodajalec omejil le na točno določene sklepe izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, in sicer na sklepe, s katerimi je zavržen ali zavrnjen predlog za izvršbo ali je bilo predlogu za izvršbo ugodeno. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena. 3

7. Poleg smiselne uporabe določb o izvršbi (239. člen ZIZ) se v postopkih zavarovanja na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP. Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne daje, je tako Vrhovno sodišče preverilo, ali bi ta lahko bila dovoljena po pravilih ZPP.

8. Ta revizije zoper sklepe na splošno ne predvideva. Kadar jo, je to izjema, ki je izrecno določena (npr. v 384. členu ZPP, v 10. členu ZIZ). Izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Ker je v 10. členu ZIZ izrecno določeno, da je revizija dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je torej treba šteti, da je dovoljena zgolj in samo zoper te sklepe.

9. Do enakega rezultata pridemo ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena ZPP. V njem je določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen. Čeprav ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZPP) postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z „glavnim“ postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari. 4

10. Podlage za dovoljenost revizije v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe torej ni. Ta zato ne more biti niti dopuščena. Vrhovno sodišče je tako obravnavani predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).

11. Poleg tega lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga tako nima postulacijske sposobnosti. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367č. člen ZPP).

12. Vrhovno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

13. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Po 100. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) se namreč začasne odredbe za varstvo koristi otrok pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.

2 V zvezi s postopki zavarovanja glej npr. sklepe VSRS III DoR 88/2011, VIII DoR 41/2013 in VIII DoR 105/2011.

3 Tako VSRS v sklepu II DoR 225/2018.

4 Prim. sklepa VS RS II DoR 400/2018 in II DoR 490/2019.