Appeal dismissed; court upheld lawyer fee calculation under free legal aid law and cost allocation rules.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade pooblaščenca tožnika pravilno upoštevalo 17. člena ZOdv, saj je tožniku bila z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru BPP 73/2019 z dne 23. 1. 2019 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Slednje je sodišče prve stopnje pravilno naložilo v plačilo toženki, in sicer v korist proračuna Republike Slovenije.

Zmotno meni pritožba, da je s tem toženka privilegirana, ker mora v proračun plačati nižji znesek.

Tožnik pa je ob prejemu brezplačne pravne pomoči vedel, da bo pooblaščenec, ki mu bo v postopku dodeljen, upravičen zgolj do plačila polovične nagrade v skladu s 17. členom ZOdv.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 6.322,61 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka je toženi stranki naložilo plačilo zneska 1.720,92 EUR stroškov postopka v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Mariboru.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče tožniku priznalo 7.520,44 EUR povečanih za 22% DDV, kar skupaj znaša 9.174,89 EUR. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na 17. člen Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), v skladu s katerim je pooblaščenec upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, torej 4.587,45 EUR. Navedeno drži, vendar le do službe za brezplačno pravno pomoč, takšna posledica pa ne more vplivati na razmerje med tožnikom in nasprotno stranko, saj tožena stranka (v nadaljevanju toženka) ne sme biti različno obravnavana, glede na dejstvo, ali tožnika zastopa odvetnik po brezplačni pravni pomoči ali po pooblastilu. Toženka je namreč neupravičeno v boljšem položaju, saj bo službi za brezplačno pravno pomoč morala povrniti v skladu z odločitvijo o povrnitvi stroškov 37,50% stroškov zastopanja tožnika, vendar pa pri tem le polovičen znesek izplačan pooblaščencu, ne pa 37,5% celotne dejansko opravljene storitve. Takšna ureditev ni v skladu z namenom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj morata stranki biti izenačeni. Prav tako je sodišče zmotno izračunalo, da mora toženka povrniti tožniku 37,50% stroškov pravdnega postopa, saj je tožnik uspel z zahtevkom in mu je sodišče priznalo delež na skupnem premoženju v višini 6/10 v korist toženke. Zato predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa tudi glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5. V predmetnem postopku so upravičenci do povrnitve stroškov sledeči: na strani tožnika proračun (na podlagi brezplačne pravne pomoči - BPP), na strani toženke pa sama toženka. Zavezanci za povrnitev stroškov sta tako tožnik in toženka. Njih pa glede na izrek vežejo različna razmerja. V I. točki izreka je sodišče tožniku naložilo povrnitev stroškov nastalih v postopku pred sodiščem prve stopnje toženki. V II. točki izreka pa je toženki naložilo povrnitev stroškov v proračun Republike Slovenije.

6. O zahtevi za povrnitev stroškov je sodišče prve stopnje pravilno odločalo na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede na uspeh strank v postopku, o čemer je že odločilo sodišče prve stopnje v sodbi III P 185/2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 5/2021 z dne 30. 3. 2021, kjer je v III. točki izreka odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku 37,5% stroškov pravdnega postopka, tožnik pa toženki 62,5% stroškov pravdnega postopka. Ker je o deležu stroškov, ki sta jih stranki dolžni povrniti druga drugi že pravnomočno odločeno, je pritožba v tem delu v celoti neutemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade pooblaščenca tožnika pravilno upoštevalo 17. člena ZOdv, saj je tožniku bila z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru BPP 73/2019 z dne 23. 1. 2019 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Slednje je sodišče prve stopnje pravilno naložilo v plačilo toženki, in sicer v korist proračuna Republike Slovenije.

8. Zmotno meni pritožba, da je s tem toženka privilegirana, ker mora v proračun plačati nižji znesek. Toženka je dolžna v proračun plačati stroške zastopanja tožnika v skladu z ZOdv, in sicer njenim 17. členom v znesku kot ga je določilo sodišče prve stopnje v II. točki izreka, kar pa ne vpliva na dolžnost povrnitve stroškov tožnika toženki, ki jo je v postopku zastopal pooblaščenec - odvetnik in ki znašajo skupaj 6.322,61 EUR. S tem pa toženka ni drugače obravnavana napram tožniku. Zgolj dejstvo, da mora v proračun plačati odmerjene stroške, na njen položaj ne vpliva. Prav tako ni stvar tožnika višina nagrade, ki jo mora toženka plačati v proračun Republike Slovenije, saj slednja na njegov položaj ne vpliva. Tožnik pa je ob prejemu brezplačne pravne pomoči vedel, da bo pooblaščenec, ki mu bo v postopku dodeljen, upravičen zgolj do plačila polovične nagrade v skladu s 17. členom ZOdv.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).