Appeal dismissed; court held evidence refusal valid when facts are legally irrelevant to the claim.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Neizvedba predlaganega dokaza predstavlja kršitev načela kontradiktornosti le v primerih, ko ni utemeljenih razlogov za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi delnega umika tožbe (glede zahtevka za plačilo 3,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2019 dalje) postopek v tem delu ustavi (I. točka izreka), ter razsodilo, da je toženka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 9.109,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2019 dalje (II. točka izreka) ter ji povrniti 1.711,59 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo (II. in III. točka izreka odločbe) se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. 1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo ustrezno spremeni, oziroma podredno, jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Toženka je zahtevku ugovarjala s trditvijo, da vtoževanega zneska ni dolžna plačati, ker ji tožeča stranka ni zagotavljala storitev. Toženka je imela sklenjenih več naročniških pogodb, kar je bilo v nasprotju z internimi pravili tožeče stranke. Ko je nekdo iz službe za avtorizacije pri tožeči stranki to ugotovil, so bile storitve blokirane. Toženka je posledično prenehala s plačevanjem storitev in drugih obveznosti do tožeče stranke. Sodišče bi moralo ugotoviti, katera od strank je prva kršila določila naročniških pogodb. Toženka je v dokaz svojih trditev predlagala zaslišanje sina, ki je urejal vse v razmerju s tožečo stranko, in takratnega vodje poslovalnice tožeče stranke. Sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, ker je menilo, da gre za dokaze v zvezi z nerelevantnimi dejstvi. S tem je toženki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka, ki je s toženko sklenila več naročniških pogodb in aneksov, v okviru teh pa tudi pogodbe o nakupu mobilnih telefonov, zahteva plačilo zapadlih in neplačanih obrokov kupnine v skupni višini 9.109,45 EUR (8.561,77 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 547,68 EUR). Toženka se brani z ugovorom, ponovljenim v pritožbi, da je obveznosti po sklenjenih pogodbah prenehala izpolnjevati, ker ji tožeča stranka ni več zagotavljala svojih storitev.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo predlaganega zaslišanja prič, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravilo, da je dolžno sodišče izvesti predlagane dokaze, je izraz ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku, oziroma pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave RS). Pravilo ni absolutno, saj sodišče ni dolžno izvesti predlaganega dokaza, če obstajajo za to sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Neizvedba predlaganega dokaza torej predstavlja kršitev načela kontradiktornosti le v primerih, ko ni utemeljenih razlogov za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza. Sodišču ni treba izvesti dokazov, namenjenih ugotavljanju pravno nepomembnih dejstev. 2 Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkin dokazni predlog za zaslišanje prič A. A. in vodje poslovalnice tožeče stranke B. z neznanim priimkom. Zakaj toženka tožeči stranki ni plačevala storitev, oziroma ali jih je prenehala plačevati zato, ker jih je tožeča stranka predhodno prenehala zagotavljati, je v tem postopku pravno nepomembno. Tožeča stranka namreč uveljavlja plačilo kupnine za mobilne telefone, ne plačila za svoje elektronsko komunikacijske storitve. Toženka je dokazni predlog podala v zvezi s pravno nepomembnim dejstvom, zato sodišče prve stopnje dokaza utemeljeno ni izvedlo. Pravno relevantna dejstva, ki jih pritožnica ne zanika, in na katera se izpodbijana sodba utemeljeno opira, so naslednja: toženka, ki so ji bile mobilne naprave na podlagi sklenjenih prodajnih pogodb izročene, ni poravnala zapadlih obrokov kupnine v višini vtoževanega zneska, ki vključuje tudi zakonske zamudne obresti.

7. Izpodbijana odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2 Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo (1. odstavek 213. člena ZPP). O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (2. odstavek 213. člena ZPP).