Appeal dismissed; applicant lacks legal interest after tax exemption order was revoked due to asset income.

I. Pritožba se v delu, kolikor se nanaša na III. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, zavrže.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

Po ZST-1 (12.a člen) se materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. ZSVarPre pa v 11. členu napotuje na ZUPJS. Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1C se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev (20. člen ZSVarPre) tožnik na svoj transakcijski račun prejel nakazilo v višini 5.000,00 EUR. Ker glede tega nakazila ni podal nobenih pojasnil, se slednje šteje kot občasni neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Za takšne dohodke, ki jih je prosilec prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev, ZSVarPre v prvem odstavku istega člena (v zvezi drugim odstavkom 12.a člena ZST-1) določa, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik med drugim tudi lastnik dveh poslovnih prostorov v skupni vrednosti 27.027,00 EUR, pri katerih ni vpisanih nobenih bremen. To premoženje se pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči (in s tem tudi taksne oprostitve) ne upošteva kot (fiktivni) dohodek prosilca oziroma njegovih družinskih članov (drugi odstavek 19. člena ZUPJS v zvezi z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1), pač pa, ker očitno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (18.852,00 EUR), skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo, opr. št. VIII Pg 1342/2018 z dne 21.5.2019 (I. točka izreka), njenemu podrednemu predlogu za odlog plačila sodne takse pa je ugodilo in ji plačilo zadevne sodne takse v višini 6.525,00 EUR odložilo do 22.5.2021 (II. točka izreka) ter posledično plačilni nalog, opr. št. VIII Pg 1342/2018 z dne 5.9.2019, razveljavilo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da ugodi njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

4. Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks določa Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) v 11. členu. Tako sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (1. odstavek 11. člena ZST-1; v nadaljevanju družinski člani oziroma družina). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na navedeno določbo je do celotne oprostitve plačila sodnih taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (6. odstavek 11. člena ZST-1). V 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/01 s spremembami, ZBPP) pa je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (t. j. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, ZSVarPre)). Po določilu 1. odstavka 8. člena ZSVarPre znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 392,75 EUR, njegov dvakratnik pa torej 785,50 EUR.

5. Tako po ZST-1 (12.a člen) kot tudi po ZBPP (14. člen) se materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (2. odstavek 12.a člena ZST-1). ZSVarPre pa v 11. členu napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami, ZUPJS). Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1C se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči. 1

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik prejema pokojnino, ki znaša 3.173,67 EUR letno. 2 Gre za periodični dohodek v znesku 264,47 EUR na mesec (3. odstavek 21. člena ZSVarPre). Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev (20. člen ZSVarPre) 3 tožnik na svoj transakcijski račun prejel nakazilo v višini 5.000,00 EUR. 4 5 Ker glede tega nakazila ni podal nobenih pojasnil, se slednje šteje kot občasni neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. 6 Za takšne dohodke, ki jih je prosilec prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev, ZSVarPre v 1. odstavku istega člena (v zvezi 2. odstavkom 12.a člena ZST-1) določa, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. V konkretnem primeru je izračun za tožnika, ki je prejel izplačilo neperiodičnega dohodka v višini 5.000,00 EUR, naslednji: 5.000,00 EUR : 3 - (0,5 x 392,75 EUR) = 1.470,29 EUR. Ta znesek se torej prišteva k povprečnemu periodičnemu dohodku tožnika, ki tako mesečno znaša 1.734,76 EUR. 7 Ker tožnik živi v skupnem gospodinjstvu s soprogo, ki ne prejema nikakršnih dohodkov in nima premoženja, znaša mesečni povprečni dohodek na člana njegove družine 867,38 EUR (10. in 20. člen ZUPJS), kar presega dohodkovni cenzus dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (785,50 EUR).

7. Poleg tega sodišče prve stopnje utemeljeno opozarja na tožnikovo dobro likvidnostno stanje, saj je imel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev na svojem transakcijskem računu povprečno sredstva v višini nekaj tisoč EUR, ki jih očitno (vsaj v večjem delu) ne potrebuje za preživljanje svoje družine, pač pa jih brezobrestno posoja. 8 Glede na pravkar pojasnjeno tožnikove navedbe, da naj bi imel vse transakcijske račune blokirane in da naj ne bi imel prostih sredstev, nedvomno ne držijo, tudi sicer pa niti ni pojasnil narave in višine zatrjevanih administrativnih prepovedi. 9

8. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik med drugim tudi lastnik dveh poslovnih prostorov v skupni vrednosti 27.027,00 EUR, pri katerih ni vpisanih nobenih bremen. 10 To premoženje se pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči (in s tem tudi taksne oprostitve) ne upošteva kot (fiktivni) dohodek prosilca oziroma njegovih družinskih članov (2. odstavek 19. člena ZUPJS v zvezi z 2. odstavkom 12.a člena ZST-1), pač pa, ker očitno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (18.852,00 EUR), skladno s 1. odstavkom 27. člena ZSVarPre predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči. 11 Pritožbene navedbe, da naj bi tožnik potreboval omenjena poslovna prostora kot osnovno sredstvo za opravljanje svoje dejavnosti, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP), tudi sicer pa so te trditve povsem pavšalne in z ničemer izkazane.

9. Glede na vse zgoraj pojasnjeno pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni podlage za popolno ali delno oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v višini 6.525,00 EUR, temveč za njen odlog. Ugotovljeni materialni položaj tožnika in njegove soproge namreč v daljšem časovnem obdobju zagotovo omogoča plačilo celotnega zneska zadevne sodne takse, z 18 mesečnim odlogom njenega plačila pa bo tudi po presoji pritožbenega sodišča omogočeno, da pri tem ne bo ogroženo njuno preživljanje (2. odstavek 11. člena ZST-1). Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da v primeru pozitivne odločitve o odlogu plačila sodne takse, plačilo le-te ni več procesna predpostavka, tako da sodišče zaradi njenega morebitnega neplačila ne bo štelo, da je vloga (pritožba) umaknjena, zaradi česar bo v vsakem primeru tožniku zagotovljeno uveljavljanje njegove pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami), kar je glavni namen določb II. poglavja ZST-1. 12

10. Ker je sodišče prve stopnje tožniku plačilo zadevne sodne takse odložilo za 18 mesecev (t. j. do 22.5.2021), je v III. točki izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo (prvotni) plačilni nalog za plačilo zadevne sodne takse z dne 5.9.2019. S pritožbo zoper odločitev o razveljavitvi plačilnega naloga z dne 5.9.2019 si tožnik ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, 13 zato da je njegova pritožba v tem delu zaradi pomanjkanja pravnega interesa nedovoljena (4. odstavek 343. člena ZPP).

11. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev v III. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrglo (1. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa jo je, ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso bili podani in ker tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v I. in II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), str. 32 gradiva.

2 Izpis obdavčljivih dohodkov FURS izločen v posebnem ovitku spisa (14.b člen ZST-1).

3 Tožnik je predlog za taksno oprostitev vložil dne 23.9.2019 (dohodni zaznamek na red št. 96 spisa).

4 Izpis prometa na tožnikovem transakcijskem računu v posebnem ovitku spisa, red. št. 102.

5 Nakazilo v višini 4.949,60 EUR z dne 3.10.2019 glede na določbo 20. člena ZSVarPre ter datum vložitve predloga za taksno oprostitev (23.9.2019) v obravnavanem primeru ni upoštevno.

6 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 245/2019 z dne 18.2.2019.

7 Smiselno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1417/2014 z dne 17.9.2014.

8 Izpis prometa na tožnikovem transakcijskem računu v posebnem ovitku spisa, red. št. 102.

9 Glej npr. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1179/2015 z dne 22.9.2019, opr. št. II Cpg 162/2016 z dne 18.3.2016, opr. št. I Cpg 938/2018 z dne 22.1.2019, opr. št. I Cpg 361/2019 z dne 17.6.2019 in opr. št. I Cp 3136/2013 z dne 11.12.2013.

10 Zemljiškoknjižni izpiski ter izpiski portala PROSTOR Geodetske uprave RS za zadevna poslovna prostora, ki se nahajajo v posebnem ovitku spisa.

11 Smiselno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1776/2014 z dne 5.8.2014, sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 326/2018 z dne 5.7.2018, sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 144/2014 z dne 29.5.2014 ter sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 404/2016 z dne 24.11.2016 in opr. št. Psp 190/2018 z dne 14.06.2018.

12 Podobno oziroma smiselno enako npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 938/2018 z dne 22.1.2019, opr. št. I Cpg 771/2017 z dne 26.10.2017, opr. št. I Cpg 1182/2016 z dne 16.11.2016 in opr. št. II Cp 3308/2013 z dne 21.1.2014.

13 Smiselno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cst 505/2018 z dne 16.10.2018 in opr. št. II Cp 2925/2017 z dne 14.3.2018.