Supreme Court dismisses review application for failing to concretize legal issues under ZPP Art. 367b(4).

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlagatelj ni izpolnil kriterijev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, saj svoje trditve o kršitvi materialnega predpisa opira izključno na nestrinjanje z ugotovitvami in odločitvijo Upravnega sodišča ter na odločitve v drugih postopkih, ki pa niso predmet tega upravnega spora. S tem ni v ničemer konkretiziral spornega pravnega vprašanja, niti ni navedel, v čem naj bi bilo ravnanje Upravnega sodišča nezakonito oziroma neustavno, ali tega, v čem bi utegnila biti neustavna ali nezakonita normativna ureditev zaščite romske skupnosti v Republiki Sloveniji oziroma v čem bi bil nezakonit obravnavani razpis.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Mestne uprave Mestne občine Maribor (v nadaljevanju MOM), št. 41001-620/2017-2 z dne 14. 9. 2017, s katero je navedeni organ odločil, da se program tožnika z nazivom ..., ki je bil prijavljen na Javni razpis za sofinanciranje mladinskih dejavnosti v MOM za leti 2017 in 2018, ne sofinancira. Župan MOM je tožnikovo pritožbo z odločbo, št. 41001-905/2017-6 z dne 20. 12. 2017, kot neutemeljeno zavrnil.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

5. Predlagatelj spornega pravnega vprašanja ne navaja izrecno oziroma konkretno, temveč le posplošeno trdi, da je Upravno sodišče s svojo odločitvijo prekršilo temeljni ustavni načeli prepovedi diskriminacije in enakosti pred zakonom. To utemeljuje z golo navedbo dveh kriterijev razpisa, ki ju je toženka ocenila z nič točkami, brez obrazložitve zakaj oziroma v čem je taka ocena nezakonita, predvsem pa meni, da na javnem razpisu za sofinanciranje ni uspel, ker sodeluje z mladimi Romi in ne zato, ker ne bi izpolnjeval kriterijev javnega razpisa. Trdi, da na to diskriminacijo kaže okoliščina, da je bil v primerih sodelovanja z mladimi Romi na razpisih že večkrat zavrnjen, v drugih primerih pa je na javnih razpisih večinoma uspešen.

6. Na ta način predlagatelj ni izpolnil kriterijev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, saj svoje trditve o kršitvi materialnega predpisa opira izključno na nestrinjanje z ugotovitvami in odločitvijo Upravnega sodišča ter na odločitve v drugih postopkih, ki pa niso predmet tega upravnega spora. S tem ni v ničemer konkretiziral spornega pravnega vprašanja, niti ni navedel, v čem naj bi bilo ravnanje Upravnega sodišča nezakonito oziroma neustavno, ali tega, v čem bi utegnila biti neustavna ali nezakonita normativna ureditev zaščite romske skupnosti v Republiki Sloveniji oziroma v čem bi bil nezakonit obravnavani razpis.

7. Pri tem se je Upravno sodišče v 30. točki obrazložitve izpodbijane sodbe povsem določno opredelilo do tožbenih navedb o diskriminaciji, predlagatelj pa tudi v tem pogledu zgolj ponavlja svoje nestrinjanje z odločitvijo Upravnega sodišča in trditve o diskriminaciji zaradi neuspeha na drugih javnih razpisih. Take navedbe Vrhovnemu sodišču ne dajejo podlage za odločanje o kakršnem koli revizijskem vprašanju.

8. Manjkajočega konkretnega pravnega vprašanja same zase ne morejo pomeniti niti splošne navedbe o statusu romske skupnosti v Republiki Sloveniji.

9. Ker torej predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo.