Supreme Court allows review to establish if constitutional complaint is mandatory for state judicial error compensation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of a second-instance decision dismissing a claim for state compensation for judicial error. The plaintiff argued that failing to file a constitutional complaint against the lower court's decision severed the causal link between the alleged judicial error and the resulting damage. The court agreed that the lower courts incorrectly limited the required remedies to ordinary and extraordinary legal means, thereby establishing a new legal rule regarding the necessity of exhausting all available rights, including those before the Constitutional Court.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367.a paragraph 1 and 2 of the Act on Civil Procedure; A claimant alleging state liability for judicial error must file a constitutional complaint against the contested court decision to preserve the causal link between the error and the damage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je pravno pravilen materialnopravni zaključek sodišč v predmetni zadevi, da mora oškodovanec, v primeru, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost, vložiti tudi ustavno pritožbo, da se izogne učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo?“
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravno pravilen materialnopravni zaključek sodišč v predmetni zadevi, da mora oškodovanec, v primeru, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost, vložiti tudi ustavno pritožbo, da se izogne učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Gre za odškodnino zaradi sodniške napake. Sporno vprašanje je (bilo), ali (in katera) pravna sredstva mora izkoristiti oškodovanec, da država ne uspe z ugovorom, da je oškodovančeva pasivnost pretrgala vzročno zvezo.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnica ni vložila ustavne pritožbe.
3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo. Kot preozko je ocenilo predlagateljičino stališče, da mora izkoristiti le redna in izredna pravna sredstva – izkoristiti mora vsa pravno možna sredstva, vključno s pravico do presoje Ustavnega sodišča.
4. Zoper odločbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje, da Vrhovno sodišče o pomembnem pravnem vprašanju še ni oblikovalo svoje prakse oziroma da izpodbijana sodba od nje odstopa. Zastavlja vprašanje: Ali je pravno pravilen materialnopravni zaključek sodišč v predmetni zadevi, da mora oškodovanec, v primeru, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost, vložiti tudi ustavno pritožbo, da se izogne učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo?
5. Predlog je utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP dopustilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).