Appeal dismissed; appellant liable for service costs due to failure to collect court mail.

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

II. A. K. je dolžna plačati sodno takso za pritožbo v višini 50,00 EUR.

[JEDRO]

Vročevalec je pritožnici pustil dve obvestili o poskusu vročitve vabila v poštnem predalčniku. Dejstvo, da ni odpirala nabiralnika kot navaja v pritožbi, je ne more razbremeniti krivde. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja pritožnici po pošti ni bila uspešna, ker se priča ni odzvala obvestilu in pouku pošte, da dvigne sodno pošiljko. Stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, je zato povzročila pritožnica s svojim neaktivnim ravnanjem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je A. K. dolžna plačati krivdno povzročene stroške kazenskega postopka v višini 61,11 EUR v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep je vložila pritožbo A. K., smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je živela v M., ker je ob delu študirala, večinoma je plačevala vse elektronsko, zato nabiralnika ni pogosto odpirala. Ko ji je detektivka pismo dvakrat predala, se je obakrat odzvala ter napisala, da se zaradi šolanja ter COVID-19 ukrepov težko pripelje v Koper za pričanje v zadevi, o kateri ne ve nič. Že leto dni nima nobenih prihodkov, zato ne ve, kako bi lahko strošek poravnala. Trdi, da ni kriva, zdi se ji vse skupaj brez smisla. Prosi, da njen dolg poravna država ali gospod L. K..

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da pisanja, ki se je nanašalo na vabilo priči na glavno obravnavo z dne 6.11.2019, ni dvignila. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko ji je z izpodbijanim sklepom, na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), naložilo v plačilo stroške, ki so nastali z vročanjem vabila po pooblaščenem vročevalcu. Ti so izključno nastali po njeni krivdi, saj kljub pravilnemu vročanju, na prijavljenem začasnem naslovu bivališča ni dvigovala sodnih pisanj, zaradi česar je sodišče prve stopnje moralo vročitev opraviti po pooblaščenem vročevalcu, ki je za svoje delo priglasil stroške. Sodišče prve stopnje je vabilo priči na glavno obravnavo pravilno vročalo po določbi 119. člena ZKP, skladno s katero vročevalec, po neuspeli osebni oz. nadomestni vročitvi iz prvega odstavka 119. člena ZKP, pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti naslovnikovega prebivališča. Naslovniku se pusti sporočilo o prispeli pošiljki z obvestilom, na katerem sodišču oz. pošti in v kakšnem roku lahko prevzame pisanje. Pisanje, ki v določenem roku na pošti ni prevzeto, se vrne (drugi odstavek 119. člena ZKP). Vročevalec je pritožnici pustil dve obvestili o poskusu vročitve vabila v poštnem predalčniku. Dejstvo, da priča ni odpirala nabiralnika kot navaja v pritožbi, je ne more razbremeniti krivde. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja pritožnici po pošti ni bila uspešna, ker se priča ni odzvala obvestilu in pouku pošte, da dvigne sodno pošiljko. Stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, je zato povzročila pritožnica s svojim neaktivnim ravnanjem. Na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec (v obravnavanem primeru pritožnica kot priča) storil vse, kar je bil dolžan storiti, oz. kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Pritožnica prej navedenega ni izkazala.

5. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

6. Pritožnica je dolžna plačati sodno takso za pritožbo, ki na podlagi tarifne št. 7404 Zakona o sodnih taksah - ZST-1 znaša 50,00 EUR.