Appeal dismissed; prior final rejection stands as facts unchanged under ZUP Art. 129(4)(1).

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravna podlaga za razsojo zadeve je v okoliščinah konkretnega primera podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže med drugim tudi v primeru, če je bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.

Prav takšno procesno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zaključuje, da se 53. člen ZPIZ-2 ter Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum), veljavna v času izdaje odločbe 15. 4. 2014, nista spremenila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločbe št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 16. 3. 2020 in sklepa št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 11. 2. 2020, ker je presodilo, da sta izpodbijana upravna akta o zavrženju zahteve za priznanje pravice do vdovske pokojnine pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom na spremembo sodbe tako, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovni upravni postopek.

Povzema izpodbijano sodbo, drugostopenjsko odločbo ter prvostopenjski sklep toženca ker se z njimi ne strinja. Prvo zahtevo naj bi vložila pri bosanskem nosilcu zavarovanja in dostavila dokumente po njegovi zahtevi. Ni vedela, kaj je treba predložiti ter navesti, da je upokojenka v BiH, in da je slabega zdravstvenega stanja. Na podlagi 172. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 (ZPIZ-2)in Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino predlaga, da se obnovi postopek za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, izgube delazmožnosti in ker nima sredstev za preživljanje. Sodišču predlaga, da sproži obnovo postopka za pridobitev pravice do vdovske pokojnine na podlagi pokojninske dobe, ki jo je pokojni mož dopolnil v Sloveniji. Zoper odločbo z dne 11. 2. 2020 naj pritožbe nebi vložila iz upravičenih razlogov, saj je bila bolna in je prava neuka stranka. Meni, da bi na podlagi 29. in 37. člena Sporazuma v njenem primeru moral Zavod iz BiH po uradni dolžnosti zahtevati preračun pokojnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem procesnem stanju ter pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba je obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na neutemeljene in protispisne pritožbene navedbe, potrebno poudariti le še naslednje.

5. V zadevi gre za spor v zvezi z izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 16. 3. 2020 v zvezi s sklepom z dne 11. 2. 2020 o zavrženju zahteve, vložene dne 5. 3. 2019 pri bosanskem nosilcu zavarovanja za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ker je bila istovrstna zahteva dne 15. 4. 2014 že pravnomočno zavrnjena.

6. V pravnomočno končanem upravnem postopku z odločbo z dne 15. 4. 2014 potrjeno z odločbo z dne 16. 6. 2014 je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Zavarovanec (tožničin mož), ki je umrl 11. 11. 2013, je v Sloveniji sicer dopolnil 6 let, 8 mesecev in 29 dni pokojninske dobe, vendar niso bili izpolnjeni pogoji na starani vdove (v socialnem sporu tožnice). Tožnica je do moževe smrti dopolnila le 48 let in 2 meseca starosti, po moževi smrti ji niso ostali otroci, do katerih bi imela dolžnost preživljanja, niti ob smrti moža ni bila popolnoma nezmožna za delo.

7. Pravna podlaga za razsojo zadeve je v okoliščinah konkretnega primera podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku 3 (ZUP), po kateri organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže med drugim tudi v primeru, če je bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.

8. Prav takšno procesno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zaključuje, da se 53. člen ZPIZ-2 ter Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino 4 (Sporazum), veljavna v času izdaje odločbe 15. 4. 2014, nista spremenila. Po 1. alineji 1. odstavka 53. člena ZPIZ-2 je namreč vdova lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine: 1

- če je do smrti moža dopolnila starost 58 let, oziroma v prehodnem obdobju najmanj 53 let ter 6 mesecev (5. odstavek 53. člena), ali

- če ji je po moževi smrti ostal otrok, ki je imel pravico do pokojnine, vdova pa dolžnost preživljanja, oziroma

- je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegove smrti..

Naknadno dopolnjenih 53 let in 6 mesecev starosti, ne predstavlja relevantne spremembe dejanskega stanja iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP-a. Pravno odločilna je le starost, dosežena v času moževe smrti, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje. Glede na razpoložljivo listinsko dokumentacijo iz upravnega in sodnega spisa je potrebno pritrditi tudi zaključku prvostopenjskega sodišča, da tožnica v zahtevi ali v tožbi ni zatrjevala ali dokazovala, da bi pri njej nezmožnost za delo obstajala ob moževi smrti, oziroma nastopila v enem letu po njegovi smrti. Predloženi medicinski izvid iz leta 2021 (A/2) je pravno popolnoma irelevanten, saj ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane.

9. Glede na predhodno obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita, ter tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih 5 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo.

Ker preostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano pravno neukost, predlagano obnovo predsodnega upravnega postopka, preračun pokojnine po Sporazumu in nekatere druge bodisi pravno niso relevantne ali v tem pritožbenem postopku ne morejo biti upoštevne, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.

3 Ur. l. RS, št. 24/2006, Uradno prečiščeno besedilo s spremembami.

4 Ur. l. RS, št. 37/2008 – MP, št. 10/2008.

5 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami.