Appeal dismissed; debt relief process requires personal bankruptcy proceedings to be ongoing.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da lahko postopek odpusta obveznosti teče le znotraj postopka osebnega stečaja, ker pa je slednji v obravnavanem primeru končan, stečajni dolžnik ne more več zahtevati razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in se pritožiti zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, je pravilno in se pritožbeno sodišče z njim v celoti strinja. Iz povsem jasne določbe drugega odstavka 397. člena ZFPPIPP namreč izhaja, da se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja. Če slednjega ni, ker je že pravnomočno končan (stečajni dolžnik se zoper končanje postopka osebnega stečaja ni pritožil) je povsem jasno, da postopka za odpust obveznosti kot ga določa ZFPPIPP ni niti mogoče niti dopustno izvesti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika z dne 14. 1. 2021 (p. d. 127) za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti St ... z dne 23. 7. 2020 in pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti St ... z dne 23. 7. 2020.

2. Zoper sklep v celoti se je pritožil dolžnik, iz vseh pritožbenih razlogov ter je pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in njegovi pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti ugodi in ugovor stečajnega upravitelja proti odpustu obveznosti zavrne oziroma podredno zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo naslednja dejstva, ki jih pritožba ne izpodbija:

- s sklepom 9. 1. 2018 je bil začet postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in določeno preizkusno obdobje 3 leta in 3 mesece, ki poteče 9. 4. 2021;

- zoper odpust obveznosti sta vložila ugovor upnik M. K. in stečajni upravitelj;

- sodišče prve stopnje je po dne 4. 3. 2020 opravljenem naroku v odsotnosti stečajnega dolžnika (slednji se je opravičil po elektronski pošti, da se naroka zaradi bolezni ne bo udeležil), 23. 7. 2020 izdalo sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki je postal pravnomočen 19. 8. 2020;

- dne 18. 12. 2020 je sodišče prve stopnje izdalo sklep o končanju postopka osebnega stečaja, ki je postal pravnomočen 7. 1. 2021 (saj se nihče zoper njega ni pritožil) in z njim postopek osebnega stečaja končalo, razrešilo stečajnega upravitelja in odločilo o tem, katere terjatve so v tem postopku priznane in o neplačanih zneskih teh terjatev tako, da je navedlo ta seznam, in dolžniku naložilo plačilo teh terjatev.

5. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da lahko postopek odpusta obveznosti teče le znotraj postopka osebnega stečaja, ker pa je slednji v obravnavanem primeru končan, stečajni dolžnik ne more več zahtevati razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in se pritožiti zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, je pravilno in se pritožbeno sodišče z njim v celoti strinja. Iz povsem jasne določbe drugega odstavka 397. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) namreč izhaja, da se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja. Če slednjega ni, ker je že pravnomočno končan (stečajni dolžnik se zoper končanje postopka osebnega stečaja ni pritožil) je povsem jasno, da postopka za odpust obveznosti kot ga določa ZFPPIPP ni niti mogoče niti dopustno izvesti. Pritožnik je s svojim predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in pritožbo zoper ustavitev postopka odpusta obveznosti zasledoval prav slednje, torej, da se postopek odpusta obveznosti izvede kljub pravnomočno končanemu postopku osebnega stečaja, kar pa ni dopustno oziroma zakonsko mogoče.

6. Pravno nepomembna za predmetni postopek je pritožbena navedba, da ZFPPIPP ne vsebuje ovir ali prepovedi, po katerih ne bi bilo mogoče odpustiti obveznosti, katere podlaga je izvršilni naslov. Slednje namreč z izpodbijano odločitvijo nima nobene pravno relevantne zveze. Če teče postopek osebnega stečaja in je bil v tem postopku začet postopek odpusta obveznosti, so predmet tega odpusta seveda lahko tudi terjatve, ki temeljijo na izvršilnem naslovu. Vendar to ne pomeni, da je tak odpust obveznosti mogoče voditi mimo postopka osebnega stečaja oziroma če tega sploh ni.

7. Enako neutemeljena je pritožbena graja stališča sodišča prve stopnje, da bi moral stečajni dolžnik preprečiti končanje postopka osebnega stečaja oziroma bi se moral zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja pritožiti, če bi želel preprečiti ustavitev postopka odpusta obveznosti. S takim zaključkom se strinja tudi pritožbeno sodišče. Pri tem sklep o končanju postopka osebnega stečaja res ni vseboval odločitve o odpustu obveznosti, a to ni bilo potrebno, saj je bil postopek odpusta obveznosti kot posledica ugotovljene utemeljenosti ugovorov upnika in stečajnega dolžnika, že pred tem pravnomočno ustavljen s posebnim sklepom. Tako je bilo dejansko stanje ob odločanju o končanju postopka osebnega stečaja. Če se pritožnik ni strinjal s takim dejanskim stanjem, bi moral izpodbijati tudi odločbo o končanju postopka.

8. Ker je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 23. 7. 2020 ter pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 23. 7. 2020, pravilno zavrglo, se pritožbeno sodišče v pritožbene navedbe vsebinske narave (da je sodišče prve stopnje zmotno navedlo, da bi se dolžnik imel možnost seznaniti s potekom ugovornega postopka preko AJPES-a, da je bil dolžnik z naroka dne 4. 3. 2021 upravičeno odsoten, sodišče pa je narok kljub temu izvedlo v njegovi odsotnosti itd) ni spuščalo. Sodišče prve stopnje svoje odločitve tudi ni oprlo na obrazložitev, ki se nahaja v zadnjem odstavku izpodbijanega sklepa in vsebuje navedbe o možnosti seznanitve dolžnika s sklepi preko AJPES-a, temveč je slednje navedlo le obiter dictum .

9. Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).