Appeal dismissed; tenant's late social assistance applications do not affect eviction judgment validity.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment that ordered her to vacate the rental unit. The tenant argued that her applications for rent subsidies and extraordinary social aid, submitted after the main hearing and final judgment, should have influenced the court's decision. The court ruled that these late applications did not alter the established facts or the legal basis for the eviction, as the tenant failed to act within the statutory 30-day window required by the Residential Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen; 350. člen 2. odstavek: The court's decision remains valid if the appellant fails to demonstrate that procedural delays or subsequent administrative applications materially affected the factual findings or legal reasoning of the first-instance judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Navedba, da je tožena stranka na CSD M. vložila vlogo za subvencijo najemnine in vlogo za izredno socialno pomoč, in sicer prvo po zaključeni glavni obravnavi (16. 1. 2019), drugo pa šele po prejemu izpodbijane sodbe, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki odpovedalo najemno pogodbo št. 70101 68/2016-2/11 z dne 5. 4. 2016 in odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 60 dni izprazniti stanovanje št. 213 v drugem nadstropju večstanovanjske stavbe ter ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki.
2. Takšno sodbo s pravočasno laično pritožbo izpodbija tožena stranka. Navaja, da je 31. 1. 2019 na CSD M. vložila vlogo za subvencijo najemnine in 14. 2. 2019 vlogo za izredno socialno pomoč.
3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:
6. Navedba, da je tožena stranka na CSD M. vložila vlogo za subvencijo najemnine in vlogo za izredno socialno pomoč, in sicer prvo po zaključeni glavni obravnavi (16. 1. 2019), drugo pa šele po prejemu izpodbijane sodbe, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati.
7. Tožeča stranka je toženko pravilno opozorila na kršitev najemne pogodbe, ji dala rok, v katerem mora kršitev odpraviti (plačati zaostalo najemnino in stroške) in jo celo poučila o možnostih, ki jih toženka ima pri CSD, vendar toženka vse do zaključka glavne obravnave v tem postopku ni storila ničesar. Vlogi na CSD je oddala po zaključku glavne obravnave, čeprav bi jo skladno z določilom 104. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) morala podati v roku 30 dni, odkar se je znašla v takšnih težavah, da najemnine ni mogla več plačevati.
8. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
9. Odločitev o stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni.