Appeal allowed; temporary order for possession protection remanded due to improper legal approach regarding key delivery.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal against the first-instance rejection of a temporary order for possession protection, ordering the case to be remanded for new deliberation. The plaintiff sought the return of keys, remote controls, and access codes to business premises, while the defendant argued these actions were solely within their control. The court found the lower court erred in its legal reasoning by failing to properly assess the conditions for issuing a temporary order under the Enforcement and Security Act, specifically regarding the impossibility for a third party to perform the requested acts.
Legislator headnote
AI generated272. člen ZIZ; 273. člen ZIZ: A temporary order for the protection of a non-monetary claim may be issued only if the claimant requests acts that the defendant can perform but no third party can, such as delivering specific keys or codes, and the lower court must correctly apply the statutory conditions before rejecting the request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Zahteve lahko izpolni le tožena stranka in nihče drug. Izročitev ključev, daljinskih upravljalcev, sporočitev gesla ne more opraviti sodni izvršitelj, tožeča stranka pa ne zahteva dovoljenja za zamenjavo ključavnic ali daljinskih upravljalcev, zato so ta dejanja vezana le na toženo stranko.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje na nepremičnini - poslovno proizvodnih prostorih na naslovu M. cesta, S.o.D. tako, da tožeči stranki izroči vse ključe ključavnic, ki so bile zamenjane, daljinske upravljalce, ki so bili odvzeti ali zamenjani, sporoči morebitna spremenjena gesla oziroma šifre za deaktivacijo alarmnega sistema, navedene poslovne prostore pa zapusti ter tožeči stranki omogoči nemoten dostop.
V nadaljevanju je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi zahtevo tožeče stranke, naj se toženi stranki prepove poseganje v posest tožeče stranke na način, da bi vstopala v poslovno proizvodne prostore, onemogočala delovanje alarmnega sistema ali poškodovala ali zamenjala ključavnice na katerihkoli vratih v poslovno proizvodnih prostorih. Nadalje je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi zahtevo tožeče stranke, da za primer kršitve začasne odredbe izreče toženi stranki denarno kazen 350.000,00 EUR.
2. Tak sklep s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom spremembe izpodbijane začasne odredbe tako, da so ji v celoti ugodi, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve zavrnilo iz razloga, ker je tožeča stranka kot izvršilno sredstvo za uveljavitev začasne odredbe predlagala denarno kazen, kar ni ustrezno.
6. Začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve urejata 272. in 273. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V 273. členu so urejene vrste začasnih odredb za zavarovanje nedenarne terjatve, med drugim pod točko 3 prvega odstavka tudi prepoved dolžniku, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. Na podlagi določila drugega odstavka 273. člena ZIZ določi sodišče v primerih ih 3. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ s sklepom o začasni odredbi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z drugim odstavkom 226. člena ZIZ. Po določilu tretjega odstavka 226. člena ZIZ se izreče denarna kazen v primeru, če mora dolžnik po izvršilnem naslovu storiti nekaj, česar ne more namesto njega storiti nihče drug.
7. Tožeča stranka od tožene zahteva:
- izročitev ključev vseh ključavnic, ki so bile zamenjane,
- izročitev daljinskih upravljalcev, ki so bili odvzeti ali zamenjani,
- sporočitev spremembe gesla oziroma šifre za deaktiviranje alarmnega sistema,
- da zapusti poslovne prostore
in uveljavlja prepoved bodočega vstopanja tožene stranke v poslovne in proizvodne prostore.
8. Tako opisane zahteve lahko izpolni le tožena stranka in nihče drug. Izročitev ključev, daljinskih upravljalcev, sporočitev gesla ne more opraviti sodni izvršitelj, tožeča stranka pa ne zahteva dovoljenja za zamenjavo ključavnic ali daljinskih upravljalcev, zato so ta dejanja vezana le na toženo stranko (podobno tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 4469/20913). To pa pomeni, da je na podlagi določila tretjega odstavka 226. člena ZIZ mogoče izreči denarno kazen.
9. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe glede podanih pogojev (272. člen ZIZ) sploh ni odločalo, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka in je na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
10. V novem postopku bo sodišče prve stopnje obravnavalo pogoje za izdajo začasne odredbe, nato bo o zadevi ponovno odločilo.
11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.