Administrative court dismisses appeal filed late due to constructive service by letter in home mailbox.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Izpodbijani sklep je bil tožniku s fikcijo vročitve vročen 9. 12. 2020, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe pričel teči 10. 12. 2020 in bi moral zato tožnik tožbo vložiti v nadaljnjih 30 dneh, to je najkasneje do 11. 1. 2021, česar pa ni storil, saj je tožbo kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele 19. 1. 2021, to je prepozno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je pri tukajšnjem sodišču dne 19. 1. 2021 vložil tožbo, s katero izpodbija sklep Upravnega sodišča RS, št. Bpp 217/2020-4 z dne 20. 11. 2020, s katerim je bila zavržena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 1. 10. 2020, dopolnjena dne 28. 10. 2020.

2. Tožena stranka je na podlagi 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču po pozivu poslala upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

3. Tožba je prepozna.

4. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

5. Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Če se vročitev ne da opraviti na ta način, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če pa dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (tretji odstavek 87. člena ZUP).

6. Iz vročilnice je razvidno, da je bila tožniku osebna vročitev pisemske pošiljke z izpodbijanim sklepom poizkušana dne 24. 11. 2020. Ker osebna vročitev ni bila mogoča, je bilo tožniku istega dne v hišnem predalčniku puščeno sporočilo o nevročeni pošiljki. V sporočilu je bil poučen, da lahko pisemsko pošiljko prevzame pri pošti v roku 15 dni, ki prične teči naslednjega dne, torej dne 25. 11. 2020. Opozorjen je bil, da se bo, kolikor pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnik pisemske pošiljke ni prevzel, mu je bila dne 10. 12. 2020 puščena v hišnem predalčniku. Dne 19. 1. 2021 je tožnik zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, ki jo je oddal kot priporočeno pisemsko pošiljko.

7. Skladno z opisanimi podatki o vročanju izpodbijanega sklepa sodišče ugotavlja, da je tožnik tožbo vložil prepozno. O prispeli pisemski pošiljki je bil obveščen dne 24. 11. 2020, 15 dnevni rok za prevzem te pošiljke pa je pričel teči naslednjega dne, to je dne 25. 11. 2020 in se je iztekel na dan 9. 12. 2020. Izpodbijani sklep je bil torej tožniku s fikcijo vročitve vročen tega dne, torej dne 9. 12. 2020, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe pričel teči dne 10. 12. 2020 in bi moral zato tožnik pritožbo vložiti v nadaljnjih 30 dneh, to je najkasneje do dne 11. 1. 2021 (30. dan je bil sicer 9. 1. 2021, ki je bil dan sobote, torej nedelavnika in se zato kot zadnji dan za vložitev tožbe upošteva prvi naslednji delovni dan, to je dan ponedeljka dne 11. 1. 2021), česar pa ni storil, pač pa tožbo kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele 19. 1. 2021, to je prepozno. Sodišče ob tem še ugotavlja, da ni pomembno, kdaj je bilo tožniku puščeno pismo z izpodbijanim sklepom v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, 1 to je v obravnavanem primeru dne 9. 12. 2020, ko je nastopila fikcija vročitve, na kar je bil tožnik v sporočilu o prispeli pisemski pošiljki tudi opozorjen. V pravnem pouku izpodbijanega sklepa je bil tožnik tudi seznanjen, da se zadeve dodelitve brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) štejejo za nujne zadeve in da zato teče rok za tožbo tudi v času trajanja posebnih ukrepov v zvezi z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije.

8. Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zavrglo.

1 Tako je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, na primer v sklepih št. I Up 406/2013 z dne 9. 4. 2014, I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015, I Up 142/2018 z dne 10. 10. 2018, I Up 177/2018 z dne 7. 11. 2018.