Supreme Court dismisses revision request regarding land ownership under garage building in co-ownership.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je parc. št. 433/1 k. o. ... individualno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu ..., z ID znakom 001, stoječe na parc. št. 433/2 iste k. o. (I. točka). V presežku je predlog, kolikor se nanaša na ugotovitev pripadajočega zemljišča k prostostoječima garažama na parc. št. 433/1 k. o. ..., zavrnilo (II. točka). Zemljiškoknjižni vpisi se po pravnomočnosti tega sklepa izvedejo po uradni dolžnosti (III. točka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Predlagateljica v predlogu za dopustitev revizije v bistvenem ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da ni dokazala, da je izključna lastnica zemljišča pod garažno stavbo. Zatrjuje tudi kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22., 23. in 33. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali razlogi sklepa sodišča druge stopnje v dejanskem in pravnem oziru ustrezajo in zadostijo standardu obrazloženosti sodne odločbe; (2) ali je bilo na družbeni lastnini moč priposestvovati pravico uporabe, ki je ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) omogočala spremembo v lastninsko pravico; (3) ali je predlagateljica kot izključna lastnica stavbe z ID znakom ... ob uveljavitvi ZLNDL postala izključna lastnica stavbišča in funkcionalnega zemljišča k tej stavbi, sedaj pripadajočega zemljišča po 42.

členu Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1); (4) ali je zemljišče pod stavbo, na katerem je stavba zgrajena (stavbišče), ki je tudi pravnomočno evidentirano v zemljiškem katastru, lahko hkrati pripadajoče zemljišče druge stavbe (na sosednji parceli); (5) ali sta bila stavbišče in funkcionalno zemljišče podlaga za določanje pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini; (6) ali je bilo z gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini mogoče pridobiti pravico uporabe in lastninsko pravico; (7) ali izjema po 25.

členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ko nedobroverni graditelj ex lege pridobi lastninsko pravico na zemljišču, ob pravilni razlagi velja tudi za pridobitev pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini; (8) ali gre za bistveno kršitev določb postopka s kršitvijo razpravnega načela, ker izpodbijana sklepa prve in druge stopnje svojo odločitev opreta na dejstvo, ki ga nobena udeleženka tega nepravdnega postopka ni zatrjevala, da naj bi se podpisnika sodne poravnave iz leta 1979 „izrecno dogovorila, da bosta zemljišče (na katerem je stavba predlagateljice št. 2120, 433/1 k. o. ... z ID znakom 001) delila kasneje“; (9) če bi šlo za „pomožni objekt zunanje ureditve“ in za „sestavino stanovanja“, ali bi bilo zemljišče pod stavbo z ID znakom 001 evidentirano v zemljiškem katastru in bi ta stavba imela svojo identifikacijsko številko; in (10) ali izpodbijana sklepa sodišč prve in druge stopnje protipravno in nezakonito odklonita ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi z ID znakom 001 in vknjižbo izključne lastninske pravice predlagateljice na tej stavbi s pripadajočim zemljiščem ter tako posežeta v njeno pridobljeno ustavno varovano lastninsko pravico na tej nepremičnini.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog predlagateljice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).