Supreme Court rejects delegation of jurisdiction request due to lack of objective impartiality grounds. The request was dismissed because the alleged conflicts were not sufficient to justify transferring the case.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to delegate jurisdiction to another court under Article 67 of the Civil Procedure Act. The defendant alleged bias due to alleged misconduct by the court president in unrelated proceedings and claimed financial dependence of other judges, while the plaintiff denied any personal connections. The court ruled that delegation is an exceptional measure requiring objective grounds for impartiality, which were not met by the defendant's vague and unsubstantiated claims.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; Article 3 of the Act on Courts; Article 2 and 37 of the Act on Judicial Service: Delegation of jurisdiction is an exceptional remedy requiring objective grounds for impartiality and cannot be used to correct procedural errors or punish judicial misconduct.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo kršitev pri postopanju in odločanju sodišča (v drugih postopkih), oziroma sankcija za sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje v (drugem) postopku, saj imajo stranke v teh primerih na voljo z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva ter druge procesne institute.
V skladu z določbami ZS ima predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen ZS) in ne na navodila nadrejenih, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen ZSS).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Med pravdnima strankama pred Okrajnim sodiščem v Cerknici poteka pravdni postopek P 9/2021 zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice na skupnem premoženju in prepovedi nadaljnjega vznemirjanja.
2. Toženec je podal predlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi zagotovitve nepristranskega sojenja. Predlog utemeljuje z navedbami o kršitvah predsednice sodišča pri odločanju v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. in v postopku za dopolnitev zemljiške knjige. Navaja, da je Okrajno sodišče v Cerknici majhno sodišče, ter da sta preostali dve sodnici tega sodišča C. C. (razpravljajoča sodnica) in D. D. karierno in dohodkovno odvisni od predsednice sodišča. Pojasnjuje še, da je v ozadju te zadeve B. B. – hči prve tožnice, ki je direktorica občinske uprave in da ima vpliv na Okrajnem sodišču v Cerknici.
3. Tožnici v odgovoru na predlog za delegacijo pristojnosti predlagata njegovo zavrnitev. Poudarjata, da nimata s sodniki Okrajnega sodišča v Cerknici nikakršnih prijateljskih oziroma sorodstvenih povezav, kot tudi ne njuni otroci.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Poudariti je treba, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.
6. Kršitve predsednice Okrajnega sodišča v Cerknici pri odločanju v zapuščinskem in zemljiškoknjižnem postopku, na katere opozarja toženec, niso razlog za delegacijo pristojnosti. Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo kršitev pri postopanju in odločanju sodišča (v drugih postopkih), oziroma sankcija za sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje v (drugem) postopku, saj imajo stranke v teh primerih na voljo z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva ter druge procesne institute. 1
7. Prav tako delegacije pristojnosti ne utemeljuje toženčev pavšalen argument, da naj bi bili preostali sodnici Okrajnega sodišča v Cerknici karierno in dohodkovno odvisni od predsednice omenjenega sodišča. V skladu z določbami Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) ima predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen ZS) in ne na navodila nadrejenih, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen Zakona o sodniški službi; v nadaljevanju ZSS). 2
8. Toženčeve trditve, da naj bi imela hči prve toženke kot direktorica občinske uprave vpliv na Okrajnem sodišču v Cerknici, pa so povsem nekonkretizirane in dokazno nepodprte, zato ne morejo pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
9. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.
10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 40/2021 z dne 21. 4. 2021, I R 188/2020 z dne 20. 1. 2021, I R 87/2020 z dne 3. 7. 2020, I R 11/2020 z dne 30. 1. 2020, I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018, I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015 in I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012.
2 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019 in I Kr 3140/2017 z dne 30. 1. 2020.