Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Ip 15/2021 ECLI:SI:VSCE:2021:I.IP.15.2021 AI generated

Appeal allowed; creditor not required to prove assignment of interest when judgment directly names them as assignee.

Case Number VSC Sklep I Ip 15/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the creditor's appeal against the first-instance court's rejection of enforcement for a portion of the debt. The creditor argued that since a prior court judgment explicitly named them as the assignee of the claim, they were not required to prove the transfer of rights under enforcement law. The court agreed, ruling that when an enforceable title directly identifies the creditor as the assignee, proof of assignment is unnecessary for that specific portion. Consequently, the first-instance decision was revoked regarding the rejected part, and the case was remanded for a new ruling on the enforcement of the disputed amount.

Legislator headnote

AI generated

15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: When an enforceable title directly names the creditor as the assignee of the claim, the creditor is not required to prove the transfer of rights for that portion of the debt.

Keywords

AI generated
enforcement of judgment assignment of claim proof of transfer enforceable title creditor as assignee remand for new decision enforcement law

Cited Legislation

AI generated
1. odstavek 17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
1. točka drugega odstavka 17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
prvi odstavek 19. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
prvi odstavek 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
prvi odstavek 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
366. člen Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
tretji odstavek 165. člen Zakona o pravdnem postopku

Cited Case Law

AI generated
Okrožno sodišče v Celju, St 398/2010
Okrožno sodišče v Celju, P 829/2002
Višje sodišče v Celju, Cp 305/2020
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Iz izvršilnega naslova izhaja, da je kot stranski intervenient nastopal upnik, zato prehoda terjatve nanj ni dolžan dokazati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom na podlagi izvršilnega naslova – zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 829/2002 z dne 28. 3. 2003, ki je postala pravnomočna 24. 9. 2020 in izvršljiva 28. 10. 2020, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 305/2020 dovolilo izvršbo za izterjavo denarne terjatve v višini 9.547,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2010 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku pa je predlog upnika za izvršbo zavrnilo (II. točka izreka). Za izvršitelja je določilo S. E. (III. točka izreka)

2. Upnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija II. točko izreka tega sklepa iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da izvršbo dovoli v celoti. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da je Višje sodišče v Celju v sodbi Cp 305/2020 z dne 24. 9. 2020 v III. točki razsodilo: »Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 687,75 EUR, stranskemu intervenientu na strani tožeče stranke pa v znesku 839,05 EUR, v primeru zamudnega plačila obema z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje, do plačila.« Kot izhaja iz navedene sodbe, priložene k izvršilnemu predlogu dne z 4. 12. 2020, je kot stranski intervenient nastopal upnik. Tako se navedena sodba v zgoraj navedenem delu glasi neposredno na upnika. Upnik tako za del terjatve v višini 839,05 EUR s pripadki, ki predstavljajo pritožbene stroške, v višini katerih je sodišče izvršilni predlog zavrnilo, prehoda terjatve ni dolžan izkazovati, kot je zmotno v II. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo sodišče prve stopnje. Upnik do plačila le-teh ni upravičen zaradi prenosa terjatve na podlagi Sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 398/2010 z dne 20. 8. 2020 o delni končni razdelitvi, ampak je do pritožbenih stroškov v višini 839,05 EUR s pripadki upravičen neposredno na podlagi III. točke sodbe Višjega sodišča v Celju 305/2020 z dne 24. 9. 2020. V delu, kjer je šlo za prevzem terjatve, je upnik izkazal prehod terjatve, ter je sodišče pravilno izdalo sklep o izvršbi, v zavrnjenem delu, pa je upnik priložil izvršilni naslov, kateri glasi na njega neposredno kot upnika, zato mu prehoda terjatve ni potrebno izkazovati, saj gre za njegovo terjatev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je tudi izvršljiva sodna odločba (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice v višini 9.547,82 EUR s pripadki, ker je upnik, ki v izvršilnem naslovu (zamudna sodba Okrožnega sodišča v Celju P 829/2002 z dne 28. 3. 2003 v zvezi sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 305/2020 z dne 24. 9. 2020) ni označen kot upnik, skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ (s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 398/2010 z dne 20. 8. 2020) dokazal prehod terjatve nanj v višini 9.547,82 EUR s pripadki. V preostalem delu v višini 839,05 EUR s pripadki pa je predlog za izvršbo zavrnilo, ker upnik skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ prehoda preostalega dela terjatve ni izkazal.

6. Upnik pravilno pritožbeno trdi, da je Višje sodišče v Celju v sodbi Cp 305/2020 z dne 24. 9. 2020 v III. točki razsodilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 687,75 EUR, stranskemu intervenientu na strani tožeče stranke pa v znesku 839,05 EUR, v primeru zamudnega plačila obema z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje, do plačila. Pravilno tudi pritožbeno trdi, da iz navedene sodbe, ki jo je priložil k izvršilnemu predlogu z dne 4. 12. 2020, izhaja, da je kot stranski intervenient nastopal upnik. Ob obrazloženem je utemeljen pritožbeni očitek upnika, da za del terjatve v višini 839,05 EUR s pripadki, ki predstavljajo pritožbene stroške, v višini katerih je sodišče izvršilni predlog zavrnilo, prehoda terjatve ni dolžan izkazovati.

7. Ker upniku za del izterjevane terjatve v višini 839,05 EUR s pripadki prehoda terjatve nanj ni potrebno dokazati, je sodišče prve stopnje zmotno predlog upnika v tem delu zavrnilo.

8. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter posledično zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

10. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o upnikovem predlogu za izvršbo v delu, ki ga je z izpodbijano II. točko izreka sklepa zavrnilo, pri tem pa ponovno presoditi, ali je upnik za ta del predlagane izvršbe predložil izvršilni naslov, ki se nanaša nanj.