Appeal dismissed; defendant missed 15-day deadline for work substitution proposal after late service of final judgment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the defendant's appeal against the first-instance court's rejection of his proposal for work substitution. The defendant argued that the final judgment was served late, extending his deadline, but the court found the service date valid. Consequently, the court ruled that the statutory 15-day period for submitting the proposal had expired, rendering the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZKP 129.a(2); The 15-day period for submitting a proposal for work substitution begins from the date of the final judgment or, if served late, from the date of the last service, and strict compliance is required.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojenec je dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse za pritožbo zoper sklep.
[JEDRO]
Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje iz točke 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da mora obsojenec v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist vložiti v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, če pa je bil njemu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen že po pravnomočnosti, pa začne predmetni petnajstdnevni rok teči od zadnje vročitve
[OBRAZLOŽITEV]
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče po določbah drugega in tretjega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot prepozen zavrglo predlog obsojenca z dne 5. 5. 2021 za nadomestitev kazni zapora dveh mesecev z delom v splošno korist.
2. Zoper sklep se je obsojenec pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za alternativno prestajanje dvomesečne zaporne kazni z delom v splošno korist.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje iz točke 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da mora obsojenec v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist vložiti v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, če pa je bil njemu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen že po pravnomočnosti, pa začne predmetni petnajstdnevni rok teči od zadnje vročitve. Obsojencu je bila sodba Okrajnega sodišča v Celju z dne 15. 1. 2021, opr. št. II Kr 14758/2018, s katero mu je bila preklicana pogojna obsodba istega sodišča z dne 4. 4. 2018, opr. št. III K 14758/2018 in izrečena kazen dveh mesecev zapora, osebno vročena po izvršitelju ... iz Murske Sobote 5. 2. 2021, na naslovu ... . To dokazuje poročilo izvršitelja z dne 9. 2. 2021 (list. št. 154) s pripeto vročilnico. Zato sodišče zavrača pritožbene trditve obsojenca, da naj bi to vročitev v njegovem imenu podpisal nekdo drug ter da do 4. 3. 2021 iz objektivnih okoliščin ni vedel za preklicno sodbo. Tridesetdnevni pritožbeni rok zoper citirano sodbo se je tako iztekel v ponedeljek 8. 3. 2021, sodba pa je postala pravnomočna naslednji dan, torej v torek 9. 3. 2021. Naslednjega dne, torej v sredo 10. 3. 2021 je nato začel teči petnajstdnevni rok po drugem odstavku 129.a člena ZKP in se je iztekel v ponedeljek dne 24. 3. 2021, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem sklepu. Obsojenčev predlog za alternativni način izvršitve dvomesečne zaporne z delom s splošno korist bi bil torej še pravočasen, če bi ga na sodišču vložil najkasneje 24. 3. 2021. Iz ovojnice pripete obsojenčevemu predlogu (list. št. 190) je razvidno, da ga je priporočeno oddal na pošti v Mariboru 5. 5. 2021 ob 15.48 uri. Zakonski in nepodaljšljiv petnajstdnevni rok je torej zamudil za 42 dni.
5. Sodišče prve stopnje o obsojenčevem predlogu za alternativni način izvršitve zaporne kazni s pritožbeno izpodbijanim sklepom ni odločilo po vsebini (meritorno), ampak je predlog iz formalnih razlogov zavrglo, saj je ugotovilo, da je bil prepozno vložen. Zato pri pritožbenem preizkušanju pravilnosti in zakonitosti prvostopenjske procesne odločitve ne more biti relevantno pritožbeno zatrjevanje, da je obveznost iz pravnomočno preklicane pogojne obsodbe poravnana, da je bila pravnomočna in izvršljiva sodba o preklicu pogojne obsodbe zato brezpredmetna, da mu je bila kazen izrečena za nekaj, kar več ne obstaja, ter da bodo nastale nepopravljive posledice, ker si je uredil družinsko življenje z dvema otrokoma v starosti 6 in 8 let.
6. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
7. Obsojenec s pritožbo ni uspel in zato mora, po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, plačati sodno takso po tarifni št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 30,00 EUR (zavrženje ali zavrnitev drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste) kot strošek pritožbenega postopka.