Appeal allowed: Joint plaintiffs treated as single party; late fee payment excused due to non-service of notice to second plaintiff.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnika sta soupravičenca iz materialnopravnega razmerja, ki je obstajalo pred pravdo in se nanaša na predmet spora. Zato sta materialna sospornika. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Glede na trditve in postavljeni tožbeni zahtevek sta tožnika enotna sospornika, saj po naravi pravnega razmerja spora ni mogoče rešiti drugače kot na enak način za oba. Zato se štejeta za enotno pravdno stranko.

Drugotožnik ni bil individualno pozvan na plačilo takse niti ni bil opozorjen na posledice nepravočasnega plačila (prvi in četrti odstavek 34. člena ZST-1). Ker drugotožniku plačilni nalog ni bil vročen, zanj rok za plačilo takse za pritožbo še ni pričel teči (in se zato tudi ni mogel izteči). Plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik naveden le eden od tožnikov, ki so enotni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga obema tožnikoma. V vmesnem času je bila sodna taksa za pritožbo s strani prve tožnice plačana. Kot enotna sospornica je prvotožnica deležna ugodnosti iz 197. člena ZPP, kar pomeni, da je imela možnost plačila takse za pritožbo vse dokler se rok za plačilo ni iztekel tudi drugotožniku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je pritožba tožeče stranke zoper sodbo umaknjena, ker se je 15-dnevni rok za plačilo sodne takse iztekel dne 19. 3. 2021, iz izpisa prometa UJP NET in potrdila, ki ga je predložila tožeča stranka pa je razvidno, da je bila sodna taksa plačana po izteku roka dne 22. 3. 2021, torej prepozno.

2. Zoper navedeni sklep sta se v celoti in pravočasno pritožila oba tožnika. Opozarjata, da sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijanega sklepa navede obe tožeči stranki, nato pa v obrazložitvi uporablja ednino. Menita, da s tem ni nič narobe pod pogojem, če bi ju sodišče štelo kot enakovredni in polnopravni stranki, pa ju ni, ker je plačilni nalog vročilo le prvotožeči stranki. Poleg tega je bila taksa plačana le en delovni dan kasneje kot bi morala biti. Ker v sklepu ni zapisano nič o tem, zakaj je sodišče poziv poslalo samo eni od obeh tožečih strank, pritožnika menita, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku, saj ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti. Če pritožbi ne bo ugodeno, pa drugotožnik predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnika A. A. in B. B. v tožbi navajata, da sta zemljiškoknjižna lastnika skupaj do celote dela stavbe 000-1 in dejanska lastnika pripadajočega atrija ter treh parkirnih mest. Atrij in parkirišča ves čas nemoteno uporabljata. Lastninsko pravico sta pridobila na podlagi več zaporednih pravnih poslov. Toženka pa je zemljiškoknjižna lastnica do celote dela stavbe 000-2 in dejanska lastnica treh parkirnih mest in je svojo lastninsko pravico prav tako pridobila na podlagi več zaporednih pravnih poslov. Tožnika od toženke zahtevata ugotovitev, da sta lastnika tudi atrija in treh parkirnih mest. Tožnika sta torej soupravičenca iz materialnopravnega razmerja, ki je obstajalo pred pravdo in se nanaša na predmet spora. Zato sta materialna sospornika. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Glede na trditve in postavljeni tožbeni zahtevek sta tožnika enotna sospornika, saj po naravi pravnega razmerja spora ni mogoče rešiti drugače kot na enak način za oba. Zato se štejeta za enotno pravdno stranko (196. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP 1 ).

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je bila v obravnavanem primeru kot naslovnik plačilnega naloga navedena zgolj prva tožnica. To izhaja iz list. št. 77 (zap. št. 33). Poleg tega drži tudi pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje plačilnega naloga drugotožniku ni poslalo. S tem je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Drugotožnik ni bil individualno pozvan na plačilo takse niti ni bil opozorjen na posledice nepravočasnega plačila (prvi in četrti odstavek 34. člena Zakona o sodnih taksah -ZST-1 2 ). Ker drugotožniku plačilni nalog ni bil vročen, zanj rok za plačilo takse za pritožbo še ni pričel teči (in se zato tudi ni mogel izteči). Plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik naveden le eden od tožnikov, ki so enotni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga obema tožnikoma. V vmesnem času je bila sodna taksa za pritožbo s strani prve tožnice plačana. Kot enotna sospornica je prvotožnica deležna ugodnosti iz 197. člena ZPP, kar pomeni, da je imela možnost plačila takse za pritožbo vse dokler se rok za plačilo ni iztekel tudi drugotožniku 3 . Temu pa se, kot že navedeno, zaradi opustitve vročitve plačilnega naloga, rok še ni iztekel. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

7. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločalo po sodnici posameznici (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

8. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP). Ker sodišče zadeve ni vrnilo v novo sojenje, je odločilo tudi o priglašenih stroških tožene stranke za sestavo odgovora na pritožbo. Tožeča stranka je s pritožbo uspela zato tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

2 Uradni list RS, št. 37/08 s kasnejšimi spremembami.

3 Sklep III Ips 64/2011 z dne 13. 9. 2011.