Supreme Court dismisses appeal request against labor court decision regarding fixed-term employment contract validity and duration.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe ugotovilo, da je pogodba o zaposlitvi z dne 27. 8. 2018 za delovno mesto „učitelj zgodovine in geografije“ sklenjena za nedoločen čas, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 31. 8. 2019, temveč ji traja naprej z vsemi pravicami iz te pogodbe o zaposlitvi vse do 8. 9. 2020, razen v obsegu in za obdobje zaposlitve tožnice pri drugem delodajalcu od 10. 10. 2019 do 10. 1. 2020 za 36 ur tedensko (90 % zaposlitve), 8. 9. 2020 pa preneha na podlagi sodbe tega sodišča. V II. točki izreka je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici obračunati denarno povračilo v znesku 6.655,68 EUR ter ji izplačati ustrezen neto znesek, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je zahtevek za plačilo denarnega povračila (do uveljavljanega zneska 22.185,60 EUR) zavrnilo. V III. točki izreka je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dnem 31. 8. 2019 do prenehanja delovnega razmerja (razen v obsegu in za obdobje zaposlitve tožnice pri drugem delodajalcu) obračunati sorazmerni del mesečnih nadomestil bruto plač ter ji izplačati ustrezne mesečne neto zneske nadomestil plač v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 27. 8. 2018. V IV. točki izreka je toženi stranki naložilo, da mora tožnici izplačati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2019 in 2020, v preostalem pa je ta del tožničinega zahtevka zavrnilo. V V. točki izreka je zavrnilo (primarni) tožbeni zahtevek tožnice za reintegracijo in za trajanje delovnega razmerja po 8. 9. 2020, skupaj s plačilom pripadajoče plače. V VI. točki izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 5.000,00 EUR. V VII. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožnici obračunati neizplačane nadure v višini 2.631,69 EUR bruto ter ji izplačati ustrezen neto znesek, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V VIII. točki izreka se je s sklepom izreklo za nepristojno za odločanje o delu tožbe, ki se nanaša na odvod in plačilo davkov in prispevkov ter tožbo v tem delu zavrglo. V IX. točki izreka je odločilo, da je dolžna tožena stranka tožnici povrniti stroške postopka v zvezi z uveljavljano transformacijo pogodbe o zaposlitvi, tožnica pa toženi stranki povrniti stroške v zvezi z denarnim zahtevkom v obsegu 66 %.

2. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje sta se pritožili tožnica in tožena stranka. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo, pritožbi tožene stranke pa delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v delu I. točke izreka, ki se nanaša na ugotovitev trajanja delovnega razmerja z vsemi pravicami iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „učitelj zgodovine in geografije“ do 8. 9. 2020, razen v obsegu zaposlitve tožnice pri drugem delodajalcu, v točkah II., III., IV., V., VI., VII. in v drugem odstavku IX. točke izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe tožene stranke in potrditvi nerazveljavljenega dela sodbe sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja:

‒ ali neujemanje besedila pisne pogodbe o zaposlitvi glede namena oziroma razloga sklenitve za določen čas z besedilom predvidenega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki ga določa zakon, samo po sebi, ne da bi se bilo sodišču potrebno ukvarjati z ugotavljanjem namena oziroma razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki ga zatrjujejo stranke, prinaša nezakonitost tako sklenjene pogodbe o zaposlitvi;

‒ ali se je sodišču dopustno ukvarjati z vprašanjem zakonitosti prenehanja pogodb o zaposlitvi, sklenjenih druga za drugo, ki so prenehale veljati s sklenitvijo novih pogodb o zaposlitvi, če se to prenehanje ne izpodbija v 30 dnevnem roku od prenehanja veljavnosti vsake od njih;

‒ ali lahko delovno razmerje za skrajšani delovni čas v primeru, ko ga urejajo zaporedne pogodbe o zaposlitvi na istem delovnem mestu za določen čas, in ko v nasprotju z zakonom traja dlje kot dve neprekinjeni leti, preide v delovno razmerje za polni delovni čas;

‒ ali ima na dolžino delovnega časa delovnega razmerja, ki šteje za delovno razmerje za nedoločen čas po 56. členu ZDR-1, vpliv dejstvo, da je delavcu zagotovljen le omejen obseg delovnega časa.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enote uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.