Appeal court allows reduction of child support when child's needs decrease due to institutional placement.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

V tem postopku se presoja, ali so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživninska obveznost predlagatelja, zaradi katerih je treba preživninsko obveznost predlagatelja znižati. Ali povedano drugače. Odločilno je vprašanje, ali so stroški preživljanja otroka enaki, kot so bili v času določitve preživnine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelj je 28. 4. 2020 vložil predlog, v katerem navaja, da sta udeleženca pri naslovnem sodišču sklenila sodno poravnavo P 000/2017-IV dne 14. 12. 2017, s katero sta se sporazumela, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, določeni so bili stiki predlagatelja z otrokom, da predlagatelj plačuje za otroka mesečno preživnino v višini 400,00 EUR in 100,00 EUR mesečno za tečaj jahanja oziroma polovico zneska po računih, izstavljenih za tečaj jahanja. Ker se sodna poravnava ni izvrševala, kot je bilo dogovorjeno, je predlagatelj marca 2018 vložil tožbo, s katero je zahteval predodelitev otroka njemu v varstvo in vzgojo. Tožba se obravnava v postopku P 000/2018-IV, kjer še ni bila sprejeta končna odločitev. V postopku P 000/2018-IV je bila izdana na predlog CSD začasna odredba z dne 8. 11. 2018, s katero je bil otrok začasno nameščen v Vzgojni dom X. Otrok je v Vzgojnem domu X od 12. 12. 2018 dalje in zato ni več v varstvu in vzgoji ter oskrbi nasprotne udeleženke. Določeni so bili stiki otroka s staršema. Otrok pa od 16. 3. 2020 dalje z materjo ni imel več stika, ko je bila epidemija, ker je bil v vsakodnevni oskrbi predlagatelja. Dne 26. 4. 2020 se otrok vrača v Vzgojni dom X. Nasprotna udeleženka k preživljanju otroka ne prispeva. Izjemoma kupi otroku kakšno oblačilo ali obutev. Potrebe otroka so se iz teh razlogov zmanjšale, kar narekuje znižanje preživnine. Predlagatelj je z vložitvijo predloga za znižanje preživnine odlašal, ker ni bilo jasno, koliko časa bo ukrep namestitve otroka v Vzgojni dom X dejansko trajal, sčasoma pa je postalo jasno, da ukrep ni le začasne narave. Otrok je v zavodu od decembra 2018, do kdaj pa bo še nameščen v zavodu pa ni jasno. Predlagatelj zato predlaga, da se mesečna preživnina zniža na znesek 50,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v postopku P 000/2018-IV, katerem se odloča o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo, stikih in preživnini. Po presoji sodišča prve stopnje je glede spremembe odločbe o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov odvisna odločitev o znižanju preživnine oziroma nanjo vpliva. V primeru, da bo tožnik v tej zadevi predlagatelj, s tožbo uspel in bo sodišče otroka zaupalo njemu v varstvo in vzgojo, bo treba na novo določiti preživnino in preživninskega zavezanca.

3. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je otrok na podlagi sklepa sodišča prve stopnje IV P 000/2018 z dne 8. 11. 2018 še danes nameščen v Vzgojnem domu X. Sklep o otrokovi namestitvi v vzgojni dom je bil sprejet na predlog CSD, ki je ocenil, da je otrok pri materi ogrožen, in da ga je treba odstraniti iz njenega okolja, kar je sodišče tudi storilo. S sklepom naslovnega sodišča IV P 000/2018 z dne 18. 8. 2020 je bilo odločeno, da se stiki med otrokom in staršema začasno izvajajo tako, da potekajo izmenično vsako soboto z enim staršem med 9.00 in 12.00 v prostorih Vzgojnega doma X, ob prisotnosti strokovnega delavca.

Tak režim je v veljavi še danes. Sodišče v postopku IV P 000/2018 ni odločilo o preživninski obveznosti staršev, kot to določa 184. člen Družinskega zakonika. S sklepom IV P 000/2018 z dne 10. 11. 2020 je sklenilo, da se otroku za skrbnika bančnega računa, kamor se bo nakazovala preživnina, določi CSD, ki je dolžan odpreti poseben račun, in da se sodna poravnava P 617/2017-IV spremeni tako, da je predlagatelj od izdaje tega sklepa dalje dolžan preživnino v višini 400,00 EUR mesečno namesto na transakcijski račun nasprotne udeleženke plačevati na transakcijski račun, ki ga bo za ta namen odprl skrbnik otroka in sicer do 15. dne v mesecu za tekoči mesec.

Tako je sodišče odločilo v skladu z določbo tretjega odstavka 184. člena DZ, ki določa, da sodišče ob namestitvi otroka v zavod odloči, da morajo starši plačevati preživnino na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otrokov skrbnik. Sklep z dne 10. 11. 2020 ni pravnomočen, ker je nasprotna udeleženka zoper njega vložila pritožbo. V času otrokove namestitve v Vzgojni dom X preživnino za otroka prejema nasprotna udeleženka, ki jo sama porablja. Kljub preživnini, ki jo prejema za otroka, pred mesecem dni ni imela sredstev niti za plačilo otrokovega frizerja.

Ta znesek je po posredovanju zaposlenih iz Vzgojnega doma X založil predlagatelj. Zaključka v zadevi IV P 000/2018 še zlepa ni pričakovati. Odločitev glede spremembe odločbe o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov za predmetni postopek, v katerem se odloča o znižanju preživnine, ne predstavlja predhodnega vprašanja in nanj tudi ne vpliva. Spremenjene okoliščine so podane v tem trenutku in narekujejo spremembo odločitve o preživnini za otroka. Ko bo pravdni postopek IV P 000/2018 zaključen, bo sprejeta nova odločitev o preživnini in tudi o preživninskem zavezancu in odločitev v tem postopku ne bo več učinkovala.

Sodišče bo postopek v zvezi z preživnino lahko zaključilo že na enem naroku. V kolikor bi sodišče pri prekinitvi predmetnega postopka vztrajalo, bi pomenilo to nedopusten poseg v pravico predlagatelja do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (1. tč. prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

6. Ne gre za predhodno vprašanje, če je treba ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev. Prejudicialnost ni podana, če je odločitev mogoča ne oziraje se na določeno pravico ali pravno razmerje. Obstajati mora povezanost dejanskih stanov med predhodnim in glavnim vprašanjem, kot jo utemeljuje pravno pravilo. Odgovor na predhodno vprašanje vedno pomeni rešitev pravnega vprašanja, in sicer predstavlja pravno logično konkluzijo predhodnega silogizma. 1

7. Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (prvi odstavek 197. člena DZ).

8. Predlagatelj navaja, da se otrok od decembra 2008 dalje nahaja v Vzgojnem domu X, da so se iz tega razloga znižale potrebe otroka, da nasprotna udeleženka le občasno kupi otroku posamezno oblačilo in da preživnino „porablja sama“.

9. V tem postopku se presoja, ali so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživninska obveznost predlagatelja, zaradi katerih je treba preživninsko obveznost predlagatelja znižati. Ali povedano drugače. Odločilno je vprašanje, ali so stroški preživljanja otroka enaki, kot so bili v času določitve preživnine. O tem vprašanju se v postopku IV P 000/2018 ne bo odločalo, nenazadnje sodišče lahko zavrne predlog predlagatelja, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo. Če bo otrok dodeljen v varstvo in vzgojo predlagatelju, bo sodišče določilo preživninsko obveznost nasprotne udeleženke, pri čemer se bodo upoštevala poleg njenih premoženjskih zmožnosti tudi plačila, s katerimi je krila stroške otroka iz svojih sredstev. V postopku IV P 000/2018 se ne bo ugotavljalo, ali obstajajo spremenjene razmere, zaradi katere so se preživninske potrebe otroka zmanjšale in zaradi katerih, če bodo izkazane, bo treba preživninsko obveznost predlagatelja znižati.

10. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

1 Vesna Rijavec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ur. l. RS in GV Založba, letnik 2005, str. 121-123.