Appeal dismissed; expert's right to fees depends on appointment and work, not client disagreement.
Legislator summary
AI generatedThe court of first instance awarded an expert geodetic a fee and reimbursement for work performed, which the plaintiff appealed, claiming the expert did nothing but mislead the court. The appellate court found the expert had verified land records, examined archives, and answered questions orally at the site, thereby fulfilling their duties. Consequently, the court ruled that an expert's entitlement to payment relies solely on their appointment and completion of tasks, regardless of whether the parties disagree with the expert's findings.
Legislator headnote
AI generated249. člen ZPP; Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT): An expert witness is entitled to remuneration and cost reimbursement based on their appointment by the court and the performance of duties, irrespective of the content of their opinion or any disagreement by the parties.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Vsebina izvedenskega mnenja in še posebej morebitno nestrinjanje strank z ugotovitvami izvedenca ne vplivajo in ne morejo vplivati na pravico izvedenca do plačila in povrnitve stroškov za opravljeno delo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu geodetske stroke mag. A. A. priznalo nagrado in nadomestilo stroškov za izvedensko delo v neto znesku 610,63 EUR.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnica in med drugim navaja, da izvedenec do plačila ni upravičen, ker ni napravil ničesar, s svojo izjavo, da je hrast zrasel na občinski javni poti, je zavedel vse navzoče in celo sodišče.
3. Izvedenec je na pritožbo odgovoril v dveh vlogah (redna št. 42 in 43), pojasnil svoje opravljeno delo in predlagal zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil izvedenec, katerega plačilo je pritožbeno sporno, postavljen s sklepom sodišča z dne 7. 10. 2020. Bil je navzoč na naroku na kraju samem dne 18. 2. 2021, kjer je odgovarjal na vprašanja sodišča. Sodišče lahko odloči, da bo izvedenec podal svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi (primerjaj prvi odstavek 253. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in tako je postopalo tudi sodišče v tem primeru. Iz zapisnika naroka na kraju samem (prepis na redni št. 29) je razvidno, da je izvedenec pred podajanjem mnenja preveril katastrsko in topografsko stanje v bližnji in širši okolici ter pregledal in ocenil arhivsko gradivo (izvorni kataster), zato ne držijo pritožbene navedbe, da izvedenec ni naredil ničesar. Tudi za ustno podajanje izvedenskega mnenja je potrebno strokovno znanje, ki ga je izvedenec v konkretnem primeru nedvomno izkazal. Ne iz prepisa zapisnika ne iz ročno pisanega izvirnika (list. št. 67-69) ne izhaja, da bi katerakoli od strank imela za izvedenca kakšna vprašanja ali pripombe na njegovo delo, zato so prav tako neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi izvedenec s svojo izjavo zavedel navzoče in celo sodišče. Evidentno je, da je sodišče njegovo delo sprejelo, saj ni zahtevalo nobene dopolnitve izvedenskega mnenja.
6. Nadalje pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je izvedenec na podlagi določb 249. člena ZPP in Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) upravičen do plačila na podlagi dejstva, da je bil s sklepom sodišča imenovan in da je izvedensko delo opravil. V konkretnem primeru je izvedenec A. A. to storil, zato je upravičen do nagrade in povrnitve stroškov za svoje izvedensko delo. Vsebina izvedenskega mnenja in še posebej morebitno nestrinjanje strank z izvedenskimi ugotovitvami ne vplivajo in ne morejo vplivati na pravico izvedenca do plačila in povrnitve stroškov za opravljeno delo, zato se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb v zvezi s tem, kje in kako je zrasel hrast, kje je bila pot in kdaj ter kako je nastal franciscejski kataster.
7. Višine priznane nagrade in stroškov, ki jih je sodišče odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika in jih v sklepu pregledno obrazložilo, pritožba ne izpodbija, zato tudi pritožbeno sodišče nima razloga dvomiti v pravilnost odmere. Ker je pritožbeno sodišče tako ugotovilo, da niso podani ne izrecno uveljavljani ne uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
8. Naposled pritožbeno sodišče še pripominja, da so navedbe v pritožbi, da naj bi bil izvedenec »dvorni merilec Občine X« in da naj bi preprodajal parcele občinskim uradnikom in »ostalim pri koritu,« neizkazane, za konkretno zadevo nepomembne in tudi žaljive do izvedenca. Sodišče lahko stranko, ki v vlogah žali udeležence postopka, denarno kaznuje z globo do 1.300 EUR (109. in 11. člen ZPP). V konkretnem primeru pritožbeno sodišče pritožnice ni kaznovalo, temveč jo tokrat zgolj opozarja na neprimernost tovrstnih navedb.