Appeal dismissed; temporary injunction denied as applicant failed to prove irreparable harm to himself, not family.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik izkazal verjeten obstoj terjatve (nezakonitost izpodbijane odločbe toženke z dne 22. 6. 2021 o začasni napotitvi), ne pa tudi nadaljnjega pogoja, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Pravilno je poudarilo, da je začasna odredba namenjena preprečitvi nastanka škode tožniku (upniku), ne pa njegovi materi ali družinskim članom. Zato je kot nerelevantne zavrnilo tožnikove navedbe, da bo mati (invalidka) zaradi njegove spremembe pri delu trpela stisko, škodo na zdravju ter primanjkljaj pri negi. Pravilno ni sledilo niti tožnikovemu predvidevanju o tem, kakšno skrb, strah, pritisk bo zaradi navedenih materinih težav trpel sam. Tožnik tudi z zatrjevanjem prenizkih prejemkov za reševanje materine stiske ni mogel biti uspešen pri izkazovanju težko nadomestljive škode.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe z zadržanjem izvrševanja odločbe toženke z dne 22. 6. 2021.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da bo z izvršitvijo odločbe o začasni napotitvi ogrožena varnost, preživljanje, zdravje tožnika, njegove družine in matere. Izpostavlja nizke prejemke. Podaja nedopustne pritožbene novote o dojenčku. Zanika kadrovsko problematiko pri toženki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

5. Strinja se z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je, izhajajoč iz 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), pravilno uporabilo 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik izkazal verjeten obstoj terjatve (nezakonitost izpodbijane odločbe toženke z dne 22. 6. 2021 o začasni napotitvi), ne pa tudi nadaljnjega pogoja, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Pravilno je poudarilo, da je začasna odredba namenjena preprečitvi nastanka škode tožniku (upniku), ne pa njegovi materi ali družinskim članom. Zato je kot nerelevantne zavrnilo tožnikove navedbe, da bo mati (invalidka) zaradi njegove spremembe pri delu trpela stisko, škodo na zdravju ter primanjkljaj pri negi. Pravilno ni sledilo niti tožnikovemu predvidevanju o tem, kakšno skrb, strah, pritisk bo zaradi navedenih materinih težav trpel sam. Tožnik tudi z zatrjevanjem prenizkih prejemkov za reševanje materine stiske ni mogel biti uspešen pri izkazovanju težko nadomestljive škode.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnik tudi ni izkazal za verjetno, da toženka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Ob izostanku tožnikovih dokazov o nasprotnem je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razbralo nujnost tožnikove začasne napotitve zaradi nemotenega opravljanja nalog policije v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Ur. l. RS, št. 15/2013 in nasl.). Izpostavilo je hudo obremenjenost mejnega prehoda A. - še posebej v času turistične sezone ter kadrovsko pomanjkanje na PMP A..

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).

9. Tožnik zaradi neuspeha s pritožbo krije sam svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).