Appeal dismissed; Supreme Court voided sentence, so substitute work sentence no longer exists. Defendant must pay court costs.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the rejection of a request to substitute prison time with community work was dismissed as unfounded. The defendant argued for the substitution without stating specific grounds, while the prosecution contended that the original sentence was no longer executable. The court ruled that because the Supreme Court had voided the underlying prison sentence, the request for a substitute sentence could not be granted, and the defendant must pay the court costs.
Legislator headnote
AI generatedZKP 377(3); ZKP 402(5): Where a higher court voids the original custodial sentence, a request to substitute that sentence with community work is properly rejected as the basis for the substitution no longer exists.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II. Obtoženi je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče je v postopku zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo sodbo višjega sodišča. Navkljub izostanku izrecne zakonske določbe, izrečena zaporna kazen ni le odložena, temveč zaradi sodbe Vrhovnega sodišča z dne 10. 6. 2021 ne obstaja več. Zato je odločitev o zavrženju predloga za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist, pravilna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrglo predlog zagovornika obtoženega A. A. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.
2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obtoženega brez navedbe pritožbenih razlogov in s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Pritožbeno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 377. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pridobilo sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 31054/2015 z dne 10. junija 2021, ki je odločalo v postopku zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Kp 31054/2015 z dne 30.1.2020 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. X K 31054/2015 z dne 5.3.2019 in o tem seznanilo tudi stranki in zagovornika obtoženega.
Okrožna državna tožilca s Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije B. B. in C. C. sta v odgovoru navedla, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Odločitve prvostopenjskega sodišča ne more spremeni niti sprejeta odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Ips 31504/2015 z dne 10. 6. 2021, ker izvršitev kazni ni le odložena temveč kazni ni več.
4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in podatkov kazenskega spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je okoliščina, ki je prvostopenjsko sodišče vodila k odločitvi v zvezi z zadržanjem izvršitve zaporne kazni, sedaj potrdila tudi s sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. I Ips 31054/2015, ki je izpodbijano sodbo v postopku zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo. Navkljub izostanku izrecne zakonske določbe, izrečena zaporna kazen ni le odložena temveč zaradi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Ips 31054/2015 z dne 10. 6. 2015 ne obstaja več. Zato je odločitev o zavrženju predloga za nadomestitev izrečene zaporne kazni z delom v splošno korist, pravilna.
5. Ker so v pritožbenem postopku nastali stroški, jih je obtoženi na podlagi 98. člena ZKP dolžan plačati in sicer sodno takso v višini 30 EUR (tar. št. 74013)
6. Ker pritožbeno sodišče tudi po preveritvi sklepa po uradni dolžnosti, na podlagi petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zagovornika obtoženega zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).