Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 39/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.39.2021 AI generated

Court rejects appeal, ruling expert fees for computer equipment and office rent are not reimbursable work-related expenses.

Case Number VSL Sklep II Cp 39/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the expert's appeal regarding the rejection of additional material cost claims. The expert argued that computer software, office amortization, and training expenses should be reimbursed as direct costs for a supplementary report, while the court found these items to be general prerequisites for the profession rather than specific task costs. Consequently, the court upheld the first-instance decision, confirming that only expenses directly generated by the specific court-ordered task are recoverable.

Legislator headnote

AI generated

Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih; Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku: Sodi izvedenci so upravičeni le do stroškov neposredno povezanih z izvedbo natančno določene naloge sodišča, med katere ne spadajo osnovni materialni pogoji za delo, kot so računalniška oprema, amortizacija prostorov in stroški izobraževanja.

Keywords

AI generated
sodni izvedenci povrnitev stroškov materialni stroški računalniška oprema amortizacija prostorov dopolnilno mnenje pritožba

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Med stroške „v zvezi z delom“ ni mogoče uvrstiti stroškov računalniške in programske opreme ter aplikacij, amortizacije za prostore in opremo, najema prostora, stroškov izobraževanj, literature in podobnega, skratka tistega, kar je nujni materialni pogoj za delo sodnega izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen do tistih stroškov, ki so neposredno povezani in nastanejo samo zaradi izvedbe natančno določene naloge, ki jo je izvedencu postavilo sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V predmetni pravdni zadevi je sodišče po izdelavi osnovnega izvedenskega mnenja, v sklepu z dne 18. 12. 2019, sklenilo, naj izvedenec gradbene stroke A. A. izdela dopolnitev izvedenskega mnenja. Izvedenec je dopolnitev izdelal 17. 8. 2020, na podlagi priloženega stroškovnika mu je sodišče priznalo 1.553,67 EUR.

2. Odločitev sodišča v zavrnilnem delu do zneska 2.199,70 EUR izpodbija sodni izvedenec. V obrazložitvi navaja, da mu je sodišče za pisno izdelavo izvida in mnenja priznalo zgolj 255,00 EUR namesto priglašenih 510,00 EUR. Pojasnjuje, da dodatni izvid in mnenje ni le dopolnitev mnenja, da gre za dve samostojni mnenji in ne dodatna pojasnila ali odgovore na pripombe, ampak za povsem nov, dodaten izvid in mnenje. Vztraja, da je v celoti upravičen tudi do materialnih stroškov, priglašenih v znesku 285,90 EUR, saj je v stroškovniku po posameznih postavkah podrobno prikazal plačilo katerih materialnih stroškov uveljavlja in v kakšni višini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot sledi iz listinske dokumentacije v spisu, na katero se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, je izvedenec osnovno izvedensko mnenje izdelal 2. 2. 2018, za kar mu je bila na podlagi sklepa z dne 21. 2. 2018 izplačana nagrada. V sklepu z dne 18. 12. 2019 mu je naložilo dopolnitev mnenja. Izvedenec je dopolnitev izdelal 17. 8. 2020 in jo tudi sam poimenoval „dodaten izvid in mnenje“ ter zapisal, da je sestavni in nedeljivi del dopolnitve izvida in mnenja, osnovni izvid in mnenje z dne 2. 2. 2018. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodnemu izvedencu za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 40. člena priznalo najvišjo možno nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja v izjemno zahtevni zadevi, in sicer 255,00 EUR.

5. Skladno z določilom 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih imajo sodni izvedenci pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Med stroške „v zvezi z delom“ tako ni mogoče uvrstiti stroškov računalniške in programske opreme ter aplikacij, amortizacije za prostore in opremo, najema prostora, stroškov izobraževanj, literature in podobnega, skratka tistega, kar je nujni materialni pogoj za delo sodnega izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen samo do tistih stroškov, ki so neposredno povezani in nastanejo samo zaradi izvedbe natančno določene naloge, ki jo je izvedencu postavilo sodišče. Tudi pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da sodnemu izvedencu ni mogoče odreči plačila osnovnih materialnih stroškov in mu je zato iz tega naslova priznalo pavšalni znesek 50,00 EUR.

6. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).