Appeal dismissed; costs ruling valid after main judgment became final and appeal irrelevant.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's ruling on procedural costs. The appellant challenged the main judgment regarding ownership disputes, which had already become final and unappealable, while the appeal focused solely on cost allocation. The court held that since the appeal did not concern the main decision, it could only review specific statutory violations, finding none and confirming the costs ruling was legally correct.
Legislator headnote
AI generatedČetrti odstavek 163. člena ZPP; Drugi odstavek 350. člena ZPP: When a ruling on costs is issued after the main judgment becomes final, an appeal against the costs ruling is inadmissible if it concerns the main judgment, and the court reviews only statutory violations listed in the second paragraph of Article 350 of the Civil Procedure Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje skladno z četrtim odstavkom 163. člena ZPP po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari izdalo sklep o višini stroškov postopka. Vsebina pritožbe se na stroške sploh ne nanaša. Pritožnica izpodbija odločitev o glavni stvari, ki pa je že prestala pritožbeni preizkus. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženki naložilo v plačilo 844,98 EUR stroškov postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
2. V laični pritožbi toženka navaja, da gre za njen dom, katerega soinvestitorka je bila, tožnica pa jo vpleta v pravdo zgolj zato, ker je solastnica. Izsiljuje jo, več kot pet let vlaga sekvenčne tožbe. Opira se na izbris soproga iz katastra. Neznani ljudje lahko izvajajo oblast in prisilo nad državljanom zgolj v primeru storjenega kaznivega dejanja, ki pa se njej ne more pripisati, niti soprogu. Predlaga, da sodišče zavzame vsebinski pristop in da vse tožbe v zvezi z uporabo zavrže. Poudarja, da hiše ne zaseda v večjem obsegu, kot pred tožbo in da je bil soprog od nje finančno neodvisen.
3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje skladno z četrtim odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari izdalo sklep o višini stroškov postopka. Vsebina pritožbe se na stroške sploh ne nanaša. Pritožnica izpodbija odločitev o glavni stvari, ki pa je že prestala pritožbeni preizkus, in sicer je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo II Cp 1559/2020 z dne 16. 9. 2020 zavrnilo pritožbo toženke zoper sodbo, s katere ji je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo 5.600,00 EUR uporabnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov uporabnin dalje do plačila. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP. Ugotavlja, da je odločitev, da mora toženka, ki je v pravdi propadla, tožnici na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP povrniti potrebne (155. člen ZPP) stroške postopka, ki jih je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah, materialnopravno pravilna. Tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve ni. Zato je treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP).
6. Izreka o stroških pritožbenega postopka ni, ker jih pritožnica ni priglasila.