Appeal dismissed; civil proceedings suspended pending guardianship proceedings due to capacity concerns.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po določbi 206. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je sodišče dolžno prekiniti postopek, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po Družinskem zakoniku se je ta inštitut spremenil. Zato je določbo 206. člena ZPP treba razumeti tako, kot ga je razumelo sodišče prve stopnje. Sodišče je sklepalo iz odnosa nasprotnega udeleženca do upravnika in odnosa do obveznosti, ki izvirajo iz lastništva njegovega stanovanja, da obstaja dvom v razsodnost nasprotnega udeleženca in je treba poskrbeti za varstvo njegovih pravic in koristi. Zato je postopek prekinilo. Tem razlogom ni kaj dodati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se glavna obravnava ponovno odpre in začne znova. Pod 2. točko je sklenilo, da se prekine postopek do pravnomočnega zaključka postopka postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. 001/2020.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Povzema ugotovitve sodnice iz obrazložitve. Graja sklep, da sodnica ne navede svoje sodbe, ampak le povzema zgodovinske podatke v nepravdnem postopku N 000/2018 in o izdaji sklepa, ki ga je izdala sodnica A. A., ki je v sorodstvenem razmerju s sodnikom dr. B. B. Sodnica meni, da gre za dostop predlagatelja na teraso zaradi sanacije strehe in ne o tem, kako to poteka, o izvajalcu in stroških sanacije. Obširno obrazlaga zadevo samo. Graja tudi, da se postopek prekine do zaključka postopka postavitve udeleženca pod skrbništvo v zadevi N 001/2020. Graja tudi potek zadeve N 001/2020. Sodnica bi morala izkazati znanje iz psihologije, saj je za znanega psihologa nesprejemljivo, da se o neki javni osebi piše, da je bolnik. Pri tem pa predlaga, da se sklep razveljavi in predlog zavrže. Meni, da gre za naklepno pretvarjanje dejstev sodnice in za kršitev poštenega in nepristranskega sojenja. Zahteva izločitev predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani, predsednika Višjega sodišča v Ljubljani in predsednika Vrhovnega sodišča RS. Zahteva tudi izločitev prokuristke Zveze X. in poslovodje predlagatelja, referenta predlagatelja in zaposlenih pri predlagatelju. Po opravi psihiatričnega testa, pa naj se iz nepravdne zadeve izločijo še poleg naštetih predsednikov, še sodniki višjega sodišča (C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J. in K. K.). Opozarja, da je zoper te sodnike sprožil kazenski postopek.

3. Na vročeno pritožbo predlagatelj ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma je treba odgovoriti, da je o predlogu za izločitev sodnikov, ki lahko odločajo v tej zadevi, bilo že odločeno. Gre za sklep, da se zavrže predlog za izločitev predsednika Vrhovnega sodišča (Su 749/2021, z dne 21. maja 2021) in predsednika Višjega sodišča v Ljubljani (Su 749/21 z dne 21. maja 2021). Nato je bilo odločeno o predlogu za izločitev določenih višjih sodnikov z odločbo predsednika višjega sodišča s sklepom Su 268/2021 z dne 21. maja 2021). Vse zahteve so bile zavržene.

6. V kolikor pritožba graja ravnanje sodnice L. L. v sami pritožbi, gre smiselno za ponovni predlog za izločitev, ki pa je glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZPP, neupošteven. Sicer je predlagatelj že izločeval razpravljajočo sodnico v postopku na prvi stopnji in o tem predlogu je odločila predsednica okrajnega sodišča s sklepom Su 182/2020 z dne 24. 6. 2020.

7. Pritožnik graja sam postopek in vsebino odločanja. Vendar je predmet preizkusa izpodbijanega sklepa le to, kar je odločeno s sklepom z dne 18. 12. 2020. Sodišče je sklenilo, da se glavna obravnava ponovno odpre oziroma začne znova, ker je ugotovilo, da mora prekiniti postopek do pravnomočnega zaključka postopka o postavitvi nasprotnega udeleženca pod skrbništvo (N 001/2020). Pravilno ugotavlja sodišče, da je po določbi 206. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, dolžno prekiniti postopek, če se je začel postopek za popolen ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po Družinskem zakoniku se je ta inštitut spremenil. Zato je določbo 206. člena ZPP treba razumeti tako, kot ga je razumelo sodišče prve stopnje (21. točka obrazložitve). Sodišče je sklepalo iz odnosa nasprotnega udeleženca do upravnika in odnosa do obveznosti, ki izvirajo iz lastništva njegovega stanovanja, da obstaja dvom v razsodnost nasprotnega udeleženca in je treba poskrbeti za varstvo njegovih pravic in koristi. Zato je postopek prekinilo. Tem razlogom ni kaj dodati.

8. V kolikor pa pritožnik graja vsebino same zadeve, pa je treba pojasniti, da je zadeva obtičala postopkovno v fazi, ko sodišče mora izdati odločbo in tudi odločiti o ugovoru zoper izdano začasno odredbo. Zato v tej fazi postopka ni mogoče še odgovarjati na navedbe o zadevi sami (navedbe o popravilu strehe, izvajalcu, ceni in podobno). Pritožnik predlaga številne dokaze o sami zadevi (predlogi pod I in II). Vendar so vsi ti dokazni predlogi lahko relevantni le za vsebino samo. Tisti predlogi, ki se nanašajo na predloge za izločitev višjih sodnikov, pa so že nerelevantni, ker je o zadevi v zvezi s tem že odločeno.

9. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kar so v tem primeru določbe ZNP in ZPP. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).