Appeal dismissed; creditor's burden to substantiate claim prevails over debtor's right to specific objection details in enforcement on credible evidence.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

[JEDRO]

Uravnoteženost položaja strank je v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine nujno potrebno raztezati tudi na fazo presoje obrazloženosti dolžnikovega ugovora, ker upniku k predlogu za izvršbo verodostojnih listin ni potrebno predložiti. Trditveno in dokazno breme je v izhodišču na upniku, ki ga lahko prevali na dolžnika (še)le, ko in če navede dejstva, ki njegov zahtevek substancirajo. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel, in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje oziroma do njene višine konkretno opredelil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. VL 7710/2021 z dne 5. 2. 2021 (1. točka izreka) ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu (2. točka izreka).

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila upnica ter pri tem uveljavljala pritožbena razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 117/2005 z dne 21. 12. 2005 ter opozarja, da mora dolžnik v ugovoru glede na navedeno sodno prakso zatrjevati pravno relevantna dejstva, to so dejstva, na podlagi katerih bi lahko bil tožbeni zahtevek zavrnjen, če bi se izkazala za resnična, pri čemer morajo biti trditve o takšnih dejstvih konkretne in določne. Zatrjuje, da temu standardu dolžnik v ugovoru ni zadostil ter v zvezi s tem izpostavlja, da dolžnik ne konkretizira in določno ne opredeli, kakšen naj bi bil po njegovem upravičen znesek terjatve oziroma kakšno naj bi bilo stanje njegovega dolga, poleg tega pa za svoje nekonkretizirane navedbe ne predloži nobenega dokaza. Poudarja, da je dolžnik večja kmetijska zadruga in bi moral vedeti, kakšno je stanje dolgov do dobaviteljev ter vsled temu zatrjuje, da je ugovor vložen zgolj z namenom zavlačevanja in kot tak predstavlja zlorabo procesnih pravic. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dolžnikov ugovor zavrže kot neobrazložen. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ je ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v naložitvenem delu obrazložen, če dolžnik v njem navaja pravno pomembna dejstva, za katera mora predlagati dokaze. Pravno pomembna so takšna dejstva, da bi na njihovi podlagi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, glede predlaganja dokazov pa je treba upoštevati pravila o dokaznem bremenu. Po stališču sodne prakse je neobrazložen samo ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, oziroma ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterijev obrazloženosti ugovora pa je treba upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu. Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku (primerjaj odločbi Ustavnega sodišča Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnikov ugovor obrazložen. Neutemeljeno pritožba zatrjuje, da dolžnik v ugovoru ni navedel pravno relevantnih dejstev. V konkretni zadevi je upnica glede na podatke spisa vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika na podlagi verodostojne listine, pri tem pa v predlogu za izvršbo višine svoje terjatve ni konkretizirala in izkazala (vpogled v izvršilni predlog z dne 2. 2. 2021). V ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dolžnik navedel, da upnik ni upošteval medsebojnega poslovanja in znesek 2.359,07 EUR ni upravičen znesek terjatve ter da upniku plačuje njegove dobave oziroma račune glede na to, kako zapadejo, kar po oceni pritožbenega sodišča zadosti zahtevi po obrazloženosti ugovora. Uravnoteženost položaja strank je namreč v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine nujno potrebno raztezati tudi na fazo presoje obrazloženosti dolžnikovega ugovora, ker upniku k predlogu za izvršbo verodostojnih listin ni potrebno predložiti. Trditveno in dokazno breme je v izhodišču na upniku, ki ga lahko prevali na dolžnika (še)le, ko in če navede dejstva, ki njegov zahtevek substancirajo. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel, in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje oziroma do njene višine konkretno opredelil.

7. V primeru, ko je dolžnikov ugovor obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

8. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o upničinih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku (smiselno tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).