Appeal dismissed: Driver's license suspension enforcement cannot be revoked based on remorse or personal hardship.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the driver's appeal against the revocation of the suspension of their driving license. The appellant argued for leniency based on remorse, fear of police, and severe personal hardships, but the court found these arguments irrelevant to the legal criteria. The decision was based on a mandatory statutory provision requiring revocation if the driver accumulated 18 penalty points during the probationary period following the suspension.
Legislator headnote
AI generatedPeti odstavek 202.e člena Zakona o prekrških; Sodišče mora ob upoštevanju kazenskih točk, doseženih v času po izteku preizkusne dobe, pred pravnomočnostjo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, prekliči odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.
[JEDRO]
Pritožbene trditve, v katerih storilec izraža obžalovanje za storjeni prekršek in kritičen odnos do lastnega ravnanja, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in ne morejo predstavljati podlage za predlagano spremembo izpodbijane odločitve.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.
2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi odločitve o sankcijah (4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1), saj izraža obžalovanje za storjeni prekršek, kritičnost do lastnega ravnanja, pojasnjuje okoliščine prekrška in posledice, ki jih bo za njegovo življenje imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlaga, da sodišče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče.
3. Pritožba je neutemeljena.
4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času po poteku preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 2. 10. 2018, ki je tekla od 8. 10. 2018 do 9. 1. 2020, vendar pred pravnomočnostjo sklepa o dokončni odločitvi sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki bi ga lahko sodišče izdalo šele 9. 1. 2021, storil prekršek, za katerega mu je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah z dne 9. 11. 2020, ki je postala pravnomočna 20. 11. 2020, izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk. Ker peti odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da če storilec s kazenskimi točkami, izrečenimi za prekrške, storjene v preizkusni dobi in po preteku preizkusne dobe, v času do pravnomočne dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mu sodišče na tej podlagi prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
5. Iz določbe petega odstavka 202. e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času po izteku preizkusne dobe, a pred pravnomočnostjo sklepa o dokončni odločitvi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, dosegel 18 kazenskih točk, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Taka določba zasleduje namen preprečitve veriženja odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pri tistih storilcih, ki tudi po poteku preizkusne dobe z izvrševanjem prekrškov zoper varnost cestnega prometa nadaljujejo. Za sprejem odločitve o preklicu so tako odločilne ugotovitve o tem, kdaj je iztekla preizkusna doba in ali je storilec v času enega leta po poteku preizkusne dobe z enim ali več prekrški dosegel 18 ali več kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekrških.
6. Pritožbene trditve, v katerih storilec izraža obžalovanje za storjeni prekršek in kritičen odnos do lastnega ravnanja ter pojasnjuje, da je bila njegova odločitev za odklon preizkusa z alkotestom posledica strahu ob ustavitvi s strani policistov in nezavedanja posledic takega ravnanja, da se je policistu kasneje preko sistema za izmenjavo sporočil opravičil zaradi nesodelovanja v postopku, in da je tistega dne po delovniku bil na pikniku, kjer je tudi zaužil alkohol, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in zato ne morejo predstavljati podlage za predlagano spremembo izpodbijane odločitve. Isto velja tudi za navedbe o tem, da storilec vozniško dovoljenje nujno potrebuje zaradi izvrševanja obveznosti v okviru svoje zaposlitve komercialista na terenu in zaradi nudenja pomoči svoji ženi, ki ji je zaradi operacije na hrbtenici priznan status invalida III. kategorije ter da je voznik že skoraj 35 let z veliko prevoženimi kilometri, veliko pozitivnimi izkušnjami in da se ocenjuje za varnega voznika. Upoštevajoč zgoraj pojasnjeno namreč sodišče nima zakonske podlage, da bi ob izkazanih pogojih za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sprejelo drugačno odločitev.
7. Glede na navedeno so storilčeve pritožbene navedbe neutemeljene in ker tudi v okviru uradnega preizkusnega po 159. členu ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.