Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Ip 107/2021 ECLI:SI:VSCE:2021:I.IP.107.2021 AI generated

Appeal dismissed; asset statement declaration not a procedural prerequisite for tax waiver requests under ZST-1.

Case Number VSC Sklep I Ip 107/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of their request for tax fee waiver or payment deferral. The debtor argued that submitting a detailed asset statement was a mandatory procedural step to prove financial insolvency, but the court found no such requirement in the relevant statute. Consequently, the court ruled that the initial application was complete and the appeal lacked legal basis.

Legislator headnote

AI generated

ZST-1 12. člen; ZST-1 12a. člen 5. odstavek: The declaration of asset status is not a procedural prerequisite for deciding on a request for tax fee waiver.

Keywords

AI generated
ZST-1 sodne takse omestitev plačila premoženjsko stanje procesna predpostavka pritožba ZPP

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker iz določb ZST-1 ne izhaja, da bi bila izjava o premoženjskem stanju procesna predpostavka za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, pritožba pa ne zatrjuje, katerih podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12a. člena ZST-1 oziroma ki so davčna tajnost predlog ni vseboval, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnikov predlog z dne 30. 11. 2020 popoln.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom predlog dolžnika za oprostitev, odlog oziroma za obročno plačilo sodne takse z dne 30. 11. 2020 zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Zatrjuje, da sodišče ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja in ni pozvalo dolžnika na predložitev izjave o premoženjskem stanju, ki je procesna predpostavka za odločanje in kjer bi lahko dolžnik izkazal vse okoliščine z vidika ekonomskega, finančnega in likvidnostnega stanja. Opozarja, da rok za plačilo sodne takse ne more začeti teči pred pravnomočnostjo odločitve o oprostitvi plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S pritožbeno izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je v predlogu dolžnik navedel in predložil vse potrebne podatke in izjave po 12. členu ZST-1. Ker iz določb ZST-1 ne izhaja, da bi bila izjava o premoženjskem stanju procesna predpostavka za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, pritožba pa ne zatrjuje, katerih podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12a. člena ZST-1 oziroma ki so davčna tajnost predlog ni vseboval, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnikov predlog z dne 30. 11. 2020 popoln. Vsled navedenemu so neutemeljene pritožbene trditve, da bi sodišče moralo dolžnika pozvati na dopolnitev predloga z dne 30. 11. 2020 ter nadaljnji pritožbeni očitki o kršitvi prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Ugotovitev sodišča prve stopnje, sprejetih na podlagi dolžnikovih navedb v predlogu ter vpogleda v AJPES, da dolžnik posluje z dobičkom (čisti znaša 9.700,84 EUR, bilančni pa 30.270,96 EUR) ter da odprti transakcijski račun na dan vpogleda ni blokiran, pritožba konkretizirano ne izpodbija, zgolj z očitkom, da bi sodišče moralo dolžnika pozvati na predložitev izjave o premoženjskem stanju, pa teh ugotovitev ne more izpodbiti.

6. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predlagatelj sredstva za plačilo celotne takse v višini 55,00 EUR ima in jih tudi lahko zagotovi takoj ter v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

7. Tretji odstavek 14a. člena ZST-1 v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno opozarja, da rok za plačilo sodne takse ne more začeti teči pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa. Pri tem je zgolj pojasniti, da domneva o umiku pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse kljub zgoraj navedeni določbi tretjega odstavka 14a. člena ZST-1 v zvezi s 15. členom ZIZ ne more nastopiti pred pravnomočnostjo sklepa o taksni oprostitvi, saj se za ugotovitev te domneve zahteva, da je ob dejstvu neplačila sodne takse kumulativno ugotovljeno tudi, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (prim. peti odstavek 29b. člena ZIZ).

8. Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ in s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).