Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1043/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.1043.2021 AI generated

Appeal dismissed; court fee exemption already decided and binding, preventing re-litigation.

Case Number VSL Sklep II Cp 1043/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against the first-instance court's refusal of the plaintiff's objection to a court fee payment order. The plaintiff argued for fee exemption based on legal aid eligibility and new constitutional court practice, claiming the first-instance court erred by delaying the decision until the final judgment. The court ruled that the matter of fee exemption had already been conclusively decided and confirmed by the High Court in a prior ruling, making the current objection procedurally inadmissible and unnecessary.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen; 366. člen: Once a court fee exemption decision becomes legally binding, it cannot be challenged via appeal, and subsequent requests for exemption or cost recovery based on the same grounds are rejected as procedurally barred.

Keywords

AI generated
court fee exemption procedural bar binding precedent legal aid eligibility costs of appeal finality of decision ZPP article 365

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

O taksni oprostitvi tožnika je bilo že odločeno s sklepom z dne 22. 9. 2016, ko je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za taksno oprostitev zavrnilo, tožnikovo taksno obveznost pa odložilo do izdaje končne odločbe. To odločitev je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 2747/2016 z dne 11. 11. 2016. Sodišče prve stopnje je zato po izdaji sodbe pravilno pozvalo tožnika na plačilo sodne takse in mu izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog I P 000/2016 z dne 3. 2. 2021, ki ga je tožnik vložil 10. 2. 2021 (I), predlog tožnika za taksno oprostitev z dne 10. 2. 2021 (II) in predlog tožnika za povrnitev stroškov ugovora z dne 10. 2. 2021 (III).

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato ni bilo pravne podlage za odločitev, da se taksna obveznost prenese na konec postopka. Toženca po pravnomočnosti sodbe tožniku nista ničesar plačala. Negotovo je tudi, kdaj bo izvršba zoper njih uspešna in če bo uspešna. Tožnik je že v tožbi predlagal taksno oprostitev, zato bi sodišče moralo že takrat oprostiti tožnika plačila sodne takse. Sodišče bi moralo upoštevati novo sodno prakso Ustavnega sodišča iz leta 2015.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Pritožba konkretno ne navede procesnih kršitev, ki naj bi jih storilo sodišče prve stopnje, zato te pavšalne pritožbene navedbe ne terjajo podrobnejšega odgovora.

5. O taksni oprostitvi tožnika je bilo že odločeno s sklepom I P 001/2016 z dne 22. 9. 2016, ko je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za taksno oprostitev zavrnilo, tožnikovo taksno obveznost pa odložilo do izdaje končne odločbe. To odločitev je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 2747/2016 z dne 11. 11. 2016. Sodišče prve stopnje je zato po izdaji sodbe pravilno pozvalo tožnika na plačilo sodne takse in mu izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse.

6. Ker je sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse postal pravnomočen, tožnik tega sklepa ne more več izpodbijati s pritožbo, hkrati pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Višje sodišče v Ljubljani v obrazložitvi sklepa II Cp 2747/2016 z dne 11. 11. 2016 upoštevalo sodno prakso Ustavnega sodišča in se nanjo tudi konkretno sklicevalo, ko zavrnilo tožnikovo pritožbo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

7. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je posledično predlog tožnika za taksno oprostitev z dne 10. 2. 2021 zavrglo, hkrati pa je pravilno odločilo, da se zavrne predlog tožnika za povrnitev stroškov ugovora z dne 10. 2. 2021, ker je bil ugovor glede na vsebinske razloge neutemeljen in tudi nepotreben.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila zavrnjena pritožba, je bil zavrnjen tudi njegov zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel.