Appeal dismissed; falsification of documents requires forgery of origin, not mere false statements.

I. Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca B. E. se kot neutemeljena zavrne.

II. Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 100,00 EUR.

[JEDRO]

Kazensko pravna razlaga pojma ponareditve listine ni enaka razlagi po slovarju slovenskega knjižnega jezika, kot to meni pritožnik, pač pa je treba izhajati iz judikature in sodne prakse, ki je pri tem pojmu že vrsto let enotna in tudi pojasnjena v številnih komentarjih kazenskega zakona. Pod pojmom ponareditve listine je namreč treba šteti krivo listino, to je tisto, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pod pojmom predrugačenja listine pa je razumeti vsako nepooblaščeno spremembo vsebine izjave v listini.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom na podlagi 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog, katerega je oškodovanec kot tožilec vložil zoper uvodoma navedena obdolženca v smeri storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP je oškodovancu kot tožilcu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolžencev ter potrebne izdatke in nagrado zagovornikov, ki bodo naknadno odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje pooblaščenec oškodovanca kot tožilca. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo obtožni predlog, ker je ugotovilo, da dejanje kot se obdolžencema očita, ni kaznivo. Očita se namreč jima, da sta v zapisnik o primopredaji h kupoprodajni pogodbi kot datum primopredaje navedla datum 29.10.2018, čeprav tega dne do primopredaje ni prišlo, ta zapisnik pa je nato bil kot dokaz uporabljen v kazenskem postopku. Tak očitek pa ne zatrjuje nobena od izvršitvenih oblik predmetnega kaznivega dejanja, temveč le neresničnost izjave v zapisniku kar pa za obstoj kaznivega dejanja ni pomembno.

5. Navedena ugotovitev sodišča, ki je podrobneje obrazložena v 3. točki izpodbijanega sklepa, je po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Kazensko pravna razlaga pojma ponareditve listine ni enaka razlagi po slovarju slovenskega knjižnega jezika, kot to meni pritožnik, pač pa je treba izhajati iz judikature in sodne prakse, ki je pri tem pojmu že vrsto let enotna in tudi pojasnjena v številnih komentarjih kazenskega zakona. Pod pojmom ponareditve listine je namreč treba šteti krivo listino, to je tisto, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pod pojmom predrugačenja listine pa je razumeti vsako nepooblaščeno spremembo vsebine izjave v listini. Npr. če bi v primopredajnem zapisniku bil naveden pravi datum predaje posesti hrambe, pa bi nato storilec ta datum nepooblaščeno spremenil, ga predrugačil v drug datum. V konkretnem primeru pa se tak očitek ne zatrjuje zaradi česar tudi ni pomembna nadaljnja pritožbena razlaga, da je primopredajni zapisnik kot dokaz bil predložen v civilni pravdi. Izkaže se zato, da sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 1. točke prvega odstavka 271. člena ZKP.

6. Kolikor pritožnik še meni, da bi moralo sodišče prve stopnje oškodovancu kot tožilcu vrniti obtožni predlog v popravo, če je bilo mnenja, da opis dejanja ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja, nima prav. Po tretjem odstavku 76. člena ZKP sodišče zahteva od vložnika vloge, ki je nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, da bi se jo dalo obravnavati, naj jo popravi oziroma dopolni. Navedena določba se nanaša na procesne pomanjkljivosti vloge, če bi torej vloženi obtožni predlog bil pomanjkljiv z vidika sestavin, kot jih mora vsebovati v skladu z prvim odstavkom 434. člena ZKP. Preizkus obtožnega akta torej ne zajema preizkusa pravilnosti opisa kaznivega dejanja, saj bi v takem primeru sodišče prevzelo vlogo tožilca, kar pa ni njegova naloga. Ker je bil obtožni predlog sestavljen v skladu z določbo prvega odstavka 434. člena ZKP tako ni obstajala podlaga za vrnitev vloge v morebitno popravo ali dopolnitev.

7. Ker glede na vse obrazloženo pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca ni utemeljena, jo je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrnilo in oškodovancu kot tožilcu na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka, ki so nastali v obliki sodne takse. Le-to je na podlagi tarifne številke 7409 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določilo v znesku 100,00 EUR.