Appeal granted; lawyer's error does not deny defendant's constitutional right to legal remedy.

Pritožbi zagovornice obdolženega M. V. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Nepravilno ravnanje odvetnika ne sme pomeniti prikrajšanja obdolženčeve ustavne pravice do pravnega sredstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I K 36165/2020 z dne 29. 3. 2021 na podlagi 445.č člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 375. člena ZKP kot prepozen zavrglo ugovor obdolženega M. V. z dne 30. 9. 2020, vloženega po zagovornici T. G., zoper sodbo o kaznovalnem nalogu I K 36165/2020 z dne 27. 8. 2020.

2. Zoper sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi kršitve ustavne pravice iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da se ugovoru zoper sodbo o kaznovalnem nalogu ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 27. 8. 2020 izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu, s katero je spoznalo obdolženega F. R. za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), obdolženega M. V. pa za krivega kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu po prvem odstavku 127. člena KZ-1. Zoper sodbo je v imenu obeh obdolžencev v odprtem roku vložil ugovor odvetnik A. V., katerega je sodišče v skladu s prvim odstavkom 68. člena ZKP pozvalo, da sporoči, katerega od navedenih obdolžencev bo v predmetni zadevi zastopal. Odvetnik A. V. je nato dne 25. 9. 2020 sodišče obvestil, da bo v predmetni kazenski zadevi zastopal obdolženega F. R.. Dne 30. 9. 2020 je za obdolženega M. V. priglasila pooblastilo pritožnica, ki je še navedla, da se v celoti sklicuje na ugovor, ki ga je v imenu obdolženega M. V. vložil odvetnik A. V., s predlogom, da sodišče o obdolženčevi krivdi odloči v „rednem“ sodnem postopku. Ugovor pritožnice je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozen.

5. Postopanje sodišča prve stopnje je nezakonito in nepravilno. Dosledno upoštevanje določila prvega odstavka 68. člena ZKP, v skladu s katerim zagovornik v isti kazenski zadevi ne more zagovarjati dveh ali več obdolžencev, bi v obravnavani zadevi pripeljalo do situacije, v kateri bi obdolženi M. V. zaradi zagovornikovega neupoštevanja omenjenega določila ostal brez možnosti vložitve ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu, 1 s čimer bi torej bila kršena njegova pravica do pravnega sredstva. Pri tem je potrebno upoštevati tudi izjemno naravo postopka za izdajo kaznovalnega naloga, v katerem je ugovor namenjen le razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu, ne pa tudi vsebinski presoji njene zakonitosti in pravilnosti, kar pomeni, da je bistvena le volja obdolženca, ali naj postane sodba o kaznovalnem nalogu pravnomočna ali ne. Volja obdolženega M. V., da se kaznovalni nalog razveljavi, pa je jasno razvidna z njegovim podpisom pooblastila odvetniku A. V. (priloga B5), katerega je še posebej pooblastil za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu. Nobenega dvoma torej ni, da je odvetnik A. V. vložil ugovor tudi v skladu z voljo obdolženega M. V., zaradi česar nepravilno ravnanje odvetnika ne sme pomeniti prikrajšanja obdolženčeve ustavne pravnice do pravnega sredstva.

6. Ker pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, je pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo ugovor zoper kaznovalni nalog, ki ga je obdolženi M. V. vložil po odvetniku A. V., obravnavalo kot pravočasen, določbo prvega odstavka 68. člena ZKP pa upoštevalo v nadaljevanju kazenskega postopka.

1 Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 40462/2014 z dne 11. 10. 2018 (tč. 6 obrazložitve) in I Ips 504/2007 z dne 21. 1. 2009 (tč. 14 obrazložitve).