Appeal allowed; plea deal approval by single judge invalidates sentence; case remanded to correct court composition.

Pritožbi zagovornika obdolžene I.T. se ugodi in se napadena sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

ZKP v prvem odstavku 450.č člena določa, da o sporazumu o priznanju krivde, ki ga je obdolženec sklenil z državnim tožilcem, odloča sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, na predobravnavnem naroku, če je bil sporazum sklenjen pozneje, pa na glavni obravnavi. O navedenem sporazumu bi torej moralo odločati sodišče v ustrezni sestavi, to pa je senat, sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov, in ne predsednica senata, saj se obdolženka pravici do zbornega sojenja ni odpovedala.

Sporazum o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec, predstavlja le podlago za presojo sodišča, enako kot če obdolženec krivdo po obtožbi prizna. Tudi v tem primeru o sprejemu priznanja odloča senat po posvetovanju, razen če se je obdolženec zbornemu sojenju odpovedal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo II K 55407/2020 z dne 11. 5. 2021 obdolženo I.T. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po sedmem v zvezi s šestim in tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in ji izreklo kazen dve leti in štiri mesece zapora ter denarno kazen 60 dnevnih zneskov po 19,16 EUR, kar znese 1.149,60 EUR, po petem odstavku 47. člena KZ-1 pa mora denarno kazen plačati v enaindvajsetih obrokih, pri čemer prvi obrok znaša 49,60 EUR in zapade v plačilo trideset dni po pravnomočnosti sodbe, naslednji obroki po 55,00 EUR pa zapadejo v plačilo v naslednjih zaporednih dvajsetih mesecih. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 ji je v izrečeno kazen zapora in denarno kazen vštelo čas, ki ga je prestala v priporu od 16. 10. 2020 od 18.20 ure dalje, po 48.a členu KZ-1 pa ji je izreklo stransko kazen izgona tujca iz države za čas pet let, pri tem se trajanje izgona šteje od dneva pravnomočnosti sodbe, čas, prebit v zaporu, se v čas trajanja te kazni ne všteva. Če se kazen izgona tujca iz države izvrši več kot dve leti po pravnomočnosti sodbe, sodišče pred izgonom ponovno oceni, ali so še podane osebne okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu (tretji odstavek 48.a člena KZ-1). Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po prvem odstavku 97. člena istega zakona pa je odločilo, da bodo nagrada in potrebni izdatki obdolženi postavljene zagovornice, odvetnice B.K., izplačani iz proračunskih sredstev.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kazenske sankcije, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolženko obtožbe oprosti, podrejeno, da ji zniža kazni, in sicer zaporno na dve leti, denarno kazen pa na 500,00 EUR, da izrečeno kazen izgona tujca iz države skrajša na dve leti ter obdolženki vrne zasežene telefona in jo oprosti plačila stroškov postopka.

3. Pritožbeno sodišče je v zadevi odločilo po opravljeni javni seji, ker je zagovornik obdolženke v pritožbi zahteval, da se ga o njej obvesti. Pritožbene seje, na kateri je bila prisotna tudi sodna tolmačka za češki jezik, so se vsi, ki so bili o seji obveščeni, udeležili.

4. Pregled zadeve je pokazal naslednje:

5. Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke 371. člena ZKP (pravilno bi bilo iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP), ker sodba ni razumljiva, nasprotuje sama sebi in nima razlogov o odločilnih dejstvih, a te trditve ne obrazloži.

6. Obrazloženo in utemeljeno pa uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko navaja, da je kršitev podana zaradi napačne sestave senata. Obdolžena I.T. je bila obtožena, nato pa po sklenitvi sporazuma o priznanju krivde spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po sedmem v zvezi s šestim in tretjim odstavkom 308. člena KZ-1. Kot pravilno opozarja pritožba, je za navedeno kaznivo dejanje v šestem odstavku 308. člena KZ-1 predpisana kazen od treh do petnajst let zapora in denarna kazen, KZ-1 pa v 1. točki prvega odstavka 25. člena med drugim določa, da okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katere je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, sodijo v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki. ZKP izjemo od načela zbornega sojenja pred okrožnim sodiščem določa v 285.f členu, v katerem je med drugim določeno, da se obdolženec lahko odpove tudi pravici do zbornega sojenja, o čemer po takšni izjavi obdolženca in zaslišanju državnega tožilca o tem, da obdolžencu namesto senata v predpisani obliki sodi sodnik posameznega okrožnega sodišča, odloči predsednik senata (2. točka drugega odstavka 285.f člena ZKP).

7. Obdolženka se v obravnavani zadevi zbornemu sojenju ni odpovedala, kot je razvidno iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 2. 3. 2021, v katerem je zapisana ugotovitev sodišča, da je, med drugim, prejelo dokazni predlog, ki mu je priložen predlog za sojenje v petčlanskem senatu, na nadaljevanju predobravnavnega naroka 15. 3. 2021 pa je obdolženka izjavila, da se naj glavna obravnava opravi pred senatom. Glavna obravnava se je začela 4. 5. 2021 pred senatom, ki so ga sestavljali predsednica senata in sodnika porotnika, nato se je nadaljevala pred istim senatom 11. 5. 2021, na tem naroku pa je bilo ugotovljeno, da je obdolženka pred narokom z okrožno državno tožilko sklenila sporazum o priznanju krivde. Ta je bil sodišču predložen in je bil prebran. Iz zapisnika z dne 11. 5. 2021 je nadalje razvidno, da je predsednica senata sprejela sklep, da je sporazum v skladu z določbami 450.a, 450.b in 450.c člena ZKP, da so podani pogoji glede priznanja krivde, ki so določeni v prvem odstavku 285.c člena ZKP in da se sporazum o priznanju krivde sprejme, glavna obravnava pa se skladno s 330. členom ZKP nadaljuje ob smiselni uporabi določb 285.c in 285.č člena tega zakona. Nato je sprejela sklep, da se opravi narok za izrek kazenske sankcije pred senatom, iz zapisnika pa nadalje izhaja, da se obdolženka o okoliščinah, pomembnih za izrek kazenske sankcije, ni želela izjaviti, da je bilo nato „vpogledano v izpis iz kazenske evidence obdolženke“, sledila je beseda strank, predsednica senata je naznanila, da se zaradi odločitve razpravna dvorana izprazni, nato pa je predsednica senata, po ugotovitvi, da so „navzoči isti“, javno razglasila sodbo.

8. V obravnavani zadevi bi moral soditi senat v predpisani sestavi dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov, saj se obdolženka pravici do zbornega sojenja ni odpovedala. Ob tem, da je bil senat v obravnavani zadevi nepravilno sestavljen, saj je bil sestavljen iz predsednice senata in dveh sodnikov porotnikov, je iz zapisnika tudi razvidno, da je predsednica senata sprejemala odločitve, ki so v pristojnosti senata, ki v zadevi sodi. ZKP v prvem odstavku 450.č člena določa, da o sporazumu o priznanju krivde, ki ga je obdolženec sklenil z državnim tožilcem, odloča sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, na predobravnavnem naroku, če je bil sporazum sklenjen pozneje, pa na glavni obravnavi.

O navedenem sporazumu bi torej moralo odločati sodišče v ustrezni sestavi, to pa je senat, sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov, in ne predsednica senata, saj se obdolženka pravici do zbornega sojenja ni odpovedala. O sklenjenem sporazumu o priznanju krivde odloča sodišče, in sicer presodi, ali je sporazum v skladu z določbami 450.a, 450.b in 450.c člena tega zakona in ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 285.c člena ZKP (1. in 2. točka drugega odstavka 450.č člena ZKP), in če sodišče ugotovi, da kateri izmed navedenih pogojev ni podan, ali da obdolženec ni izpolnil obveznosti iz petega odstavka prejšnjega člena, sporazum s sklepom zavrne in nadaljuje postopek, kot da je obdolženec izjavil, da krivde po obtožbi ne priznava.

Če sodišče presodi, da so izpolnjeni vsi pogoji, pa sprejme sklep, da se sporazum o priznanju krivde sprejme in nadaljuje postopek smiselno, kot da je obdolženec izjavil, da priznava krivdo po obtožbi (285.č člen), kot določa ZKP v tretjem odstavku 450.č člena. Iz povzetega v zapisniku z dne 11. 5. 2021 je razvidno, da je o pogojih iz 1. in 2. točke drugega odstavka ter po tretjem odstavku 450.č člena ZKP odločala predsednica senata in sprejela sklep, da je sporazum v skladu z določbami 450.a, 450.b in 450.c člena ZKP ter da so podani pogoji glede priznanja krivde, določeni v prvem odstavku 285.c člen ZKP, nato pa je sklenila, da se sporazum o priznanju krivde sprejme, narok za izrek kazenske sankcije, kot je razvidno iz zapisnika, pa je bil opravljen pred senatom.

Iz zapisnika o glavni obravnavi tudi ne izhaja, da bi se senat (ki sicer ni bil v pravilni sestavi) posvetoval o okoliščinah, določenih v 450.č členu ZKP, temveč je predsednica le naznanila, da je glavna obravnava končana, da se zaradi odločitve razpravna dvorana ob 13.40 uri izprazni, ob 14.12 uri da se ob navzočnosti istih nadaljuje, nato pa je javno razglasila sodbo.

9. Sporazum o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec, predstavlja le podlago za presojo sodišča, enako kot če obdolženec krivdo po obtožbi prizna. Tudi v tem primeru o sprejemu priznanja odloča senat po posvetovanju, razen če se je obdolženec zbornemu sojenju odpovedal. Sporazum mora sodišče preizkusiti in odločiti o tem, ali ga bo sprejelo ali ne ter ali je zadoščeno pogojem iz 450.a do 450.c člena ZKP ter glede priznanja krivde, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 285.c člena ZKP, torej mora presoditi tudi, ali je priznanje obdolženca jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. Takšna presoja ustrezno sestavljenega senata je v obravnavani zadevi izostala. Po 113. členu ZKP namreč izdaja odločbe po ustnem posvetovanju in glasovanju senat, odločba pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina članov senata, predsednik senata pa posvetovanje in glasovanje senata zgolj vodi tako, da daje besedo članom senata, skrbi, da se temeljito pretresejo vsa pravno relevantna sporna vprašanja, ter oblikuje vprašanja, o katerih je treba glasovati, posvetovanje pa pomeni izmenjavo mnenj, stališč in argumentov, ki jih navajajo člani senata o spornih vprašanjih, glasovanje pa njihovo opredelitev o vsebini odločbe, ki jo sprejmejo, pri čemer določbe o posvetovanju in glasovanju veljajo za vse senate, ne glede na to v kakšni sestavi in na kateri stopnji sodijo. 1

10. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je bilo pri odločanju v zadevi sodišče nepravilno sestavljeno, pri čemer je tudi v uvodu pisno izdelane sodbe navedeno, da je okrožno sodišče razsodilo po okrožni sodnici. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka vselej terja razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP), zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

11. Glede na naravo ugotovljene kršitve se pritožbeno sodišče do drugih pritožbenih navedb ni opredelilo, sodišče prve stopnje pa bo v ponovljenem sojenju kršitev odpravilo ter v zadevi ponovno odločilo.

1 tako Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, mag. Štefan Horvat, GV Založba Ljubljana, 2004, str. 253,prim.: sklep Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 35099/2017 z dne 29. 10. 2019