Appeal dismissed; mandatory lawyer representation in extraordinary proceedings requires a state bar exam, not just a power of attorney.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pogoj obveznega odvetniškega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (torej tudi v primeru obnove postopka) ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog J. J. za obnovo postopka z dne 25. 9. 2020 zavrglo.

2. Zoper ta sklep se je pritožila J. J. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je edina zakonita stalna skrbnica za P. P. po uradno zakonsko veljavni darilni pogodbi z dne 8. 7. 2009 in zakonita zastopnica in pooblaščenka po uradno zakonsko veljavnem pooblastilu z dne 16. 1. 2014, katero velja tudi za primer smrti. Dokaz, da sama ne potrebuje pravniškega državnega izpita, je sodba v imenu ljudstva Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Ips 48832/2014 z dne 31. 7. 2020, v kateri obsojeni nima pravniškega državnega izpita in je vložil sam zahtevo za varstvo zakonitosti in uspel razveljaviti sodbi sodišč prve in druge stopnje. Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi opr. št. II P 2374/2016 priznava pooblastilo z dne 16. 1. 2014. Dejstvo je, da je pravda II P 1722/2012 še vedno aktivna, saj je bil narok za glavno obravnavo dne 11. 2. 2014 preložen na nedoločen čas. Višje sodišče v Ljubljani naj razveljavi pravdna dejanja CSD in razpiše drugi narok za glavno obravnavo, kjer se bodo obravnavali vsi dokazi. Sodišče je kršilo in še vedno krši pravico do poštenega sojenja. Pooblastilo P. P. z dne 16. 1. 2014 priznava tudi druga sodna izvedenka izr. prof. dr. A. A., ki je bila določena s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 29. 10. 2015 (postopek za odvzem poslovne sposobnosti P. P.). Pritožnica nato citira odgovor izvedenke v dopisu z dne 14. 10. 2018. CSD je protizakonito opravljal pravdna dejanja za P. P. Sodišče navaja v 4. točki obrazložitve neresnične podatke, da je že s sklepom z dne 5. 7. 2012 predlog tožeče stranke zavrglo, med drugim iz razloga, ker tožeča stranka ni bila zastopana po pooblaščencu, ki je oseba iz tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1 ). Sodnica v sklepu z dne 6. 10. 2020 tudi naklepno vedoma grozi tožeči stranki J. J. z denarno kaznijo, če ne bo nehala vlagati predlogov za obnovo postopka. Prilaga dokazne listine in povzame njihovo vsebino. Iz teh dokazov izhaja, da se je več kot upravičeno zahtevala ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 18. 11. 1998.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za vsa izredna pravna sredstva je po ZPP predpisano obvezno odvetniško zastopanje (tretji odstavek 86. člena). Takšna ureditev pomeni omejitev postulacijske sposobnosti stranke. Pogoj obveznega odvetniškega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (torej tudi v primeru obnove postopka) ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. J. J. je v predlogu za obnovo postopka navedla, da ga vlaga kot pooblaščenka tožeče stranke. J. J. pa ni navedla in izkazala, da je odvetnica, navedeno pa ne izhaja niti iz sodnega spisa. Tudi v pritožbi J. J. navedenega ne zatrjuje in ne izkazuje. Sklicevanje pritožnice na ureditev zastopanja v kazenskem postopku ni utemeljeno, saj v pravdnem postopku velja posebna ureditev, določena v ZPP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu poudarilo, da gre že za tretji predlog za obnovo postopka na strani tožeče stranke. Ugotovilo je tudi, da je sodišče že s sklepom z dne 5. 7. 2012 predlog tožeče stranke zavrglo med drugim iz razloga, ker tožeča stranka ni bila zastopana po pooblaščencu, ki je oseba iz tretjega odst. 86. člena ZPP. Pri tem je očitno pomotoma zapisalo letnico izdaje sklepa 2012, namesto pravilno 2017. Sodišče prve stopnje je pritožnico tudi utemeljeno opozorilo na predvideno denarno kaznovanje stranke v primeru zlorabe pravice do sodnega varstva. Nepravilno je stališče pritožnice, da je pravda še vedno aktivna zato, ker je sodišče prve stopnje narok preložilo za nedoločen čas. Sodišče je namreč po izvedbi naroka tožbo tožeče stranke zavrglo, ta odločitev sodišča pa je bila potrjena tudi na višjem sodišču in je bila zadeva s tem pravnomočno zaključena. Pravica do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic stranki ni bila kršena.

5. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo J. J. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.