Administrative court dismisses lawsuit because municipal council's finding of public interest is not an actionable administrative act.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit against the municipal council's finding of public interest for expropriation. The plaintiffs argued this decision infringed upon their property rights, but the court determined the act merely established a legal interest for initiating a process rather than deciding on their specific rights. Consequently, the court ruled the act was not a final administrative decision subject to judicial review in this proceeding.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 2. člen; Upravni akt je odločba ali drug enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika; sklep o ugotovitvi javne koristi za razlastitev ni upravni akt, ki se izda v upravnem postopku v okviru izvrševanja upravne funkcije, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
Izpodbijani sklep občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi za razlastitev ne predstavlja upravnega akta, ki se izda v upravnem postopku v okviru izvrševanja upravne funkcije, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepoma je občinski svet zgolj ugotovil obstoj pravnega interesa za začetek razlastitvenega postopka na podlagi določb Zakona o cestah ter ZUreP-2, katerega uvedbo bo občina kot upravičena predlagateljica predlagala pri upravni enoti, ki je v upravnem postopku pristojna oblastno odločati o predlagani razlastitvi, torej o morebitnem posegu v lastninsko pravico tožeče stranke.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom št. 03201-11/2020-017 z dne 22. 10. 2020 je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 13. redni seji v 1. členu ugotovil, da je ureditev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 453/4, k.o. ..., v javno korist, saj čezenj poteka kategorizirana javna pot ... . Iz 2. člena izhaja, da občinski svet pooblašča župana občine Hoče-Slivnica, da pri pristojni upravni enoti v skladu z 199. in 205. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) vloži zahtevo za razlastitev na nepremičnini parc. št. 453/4, k.o. ..., in da v sodelovanju s strokovnimi službami naredi vse potrebno, da se prične postopek nujne razlastitve v javno korist. V 3. členu sklepa pa je bilo določeno, da sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
2. Zoper zgoraj navedeni sklep tožeči stranki vlagata tožbo v tem upravnem sporu, v kateri pojasnjujeta, da sta solastnika zemljišča s parc. št. 452/4, k.o. ..., in da izpodbijani sklep poseg v njuno lastninsko pravico. Navajata, da javna cesta ne poteka po celotni parceli, ampak samo po njenem delu, zato ni izkazana javna korist za razlastitev celotne parcele. V tožbi predlagata, da sodišče sklep razveljavi.
3. V odgovoru na tožbo tožena stranka očitke zavrača kot neutemeljene in sodišču predlaga, da izpodbijani sklep vzdrži v veljavi.
4. Tožba je nedovoljena.
5. V obravnavani zadevi tožnika izpodbijata sklep, s katerim je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica ugotovil obstoj javne koristi za uvedbo razlastitvenega postopka na nepremičnini parc. št. 453/4, k.o. ....
6. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Tako sodišče pri predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu. Sodišče je na razloge iz 36. člena ZUS-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
7. Iz zakona tako izhajata dva temeljna pogoja, ki jih je treba pri presoji, ali je posamezna odločitev upravni akt upoštevati: 1. formalni pogoj, saj so formalno lahko to le tisti akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil (organi v 1. členu ZUS-1) in 2. materialni pogoj, to so tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v njen pravni položaj. Zato akt, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in ki ni utemeljen na normi javnega prava, ki ga organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu, v pravni položaj tožnika ne posega. Tako se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev do pravice ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev strankinega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava. 1
8. Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep občinskega sveta ne predstavlja upravnega akta, ki se izda v upravnem postopku v okviru izvrševanja upravne funkcije, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepoma je občinski svet zgolj ugotovil obstoj pravnega interesa za začetek razlastitvenega postopka na podlagi določb Zakona o cestah ter ZUreP-2, katerega uvedbo bo občina kot upravičena predlagateljica predlagala pri upravni enoti, ki je v upravnem postopku pristojna oblastno odločati o predlagani razlastitvi, torej o morebitnem posegu v lastninsko pravico tožeče stranke. V razlastitvenem postopku, kolikor bo do njega prišlo, bo tožeča stranka imela možnost uveljavljati ugovore glede obstoja javnega interesa in druge ugovore, s katerimi bo lahko učinkovito varovala svoj pravni položaj pred morebitnim nezakonitim posegom v njeno lastninsko pravico. Zoper odločbo o razlastitvi, če bo ta izdana, bo tožeča stranka imela tudi možnost sodnega varstva pred upravnim sodiščem. 2
9. Ker izpodbijani sklep ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo.
10. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
1 Več o tem M. Dobravec Jalen, B. Domjan Pavlin, M. Faganel, P. Golob, E. Kerševan, A. Kmecl, R. Pirnat, N. Smrekar, T. Steinman, Z. Štucin in B. Žuber: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, 1. knjiga, Lexpera, GV založba Ljubljana 2019, komentar k 2. členu, str. 19 do 21.
2 Po uveljavljeni upravno sodni praksi upravni spor ni dopusten niti zoper sklep o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2. Sodno varstvo v upravnem sporu je stranki zagotovljeno šele zoper odločbo o razlastitvi, ki je izdana na podlagi 203. člena ZUreP-2 (sklep Upravnega sodišča RS opr. št. IV U 183/2018 z dne 20. 3. 2019 ter sklep opr. št. I U 515/2020 z dne 2. 7. 2020).