Appeal dismissed; late fee waiver request rejected as lacking legal interest and outside statutory time limits.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sklep o odlogu plačila sodne takse velja za takse, za katere se rok za plačilo izteče na dan vložitve predloga ali kasneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničin predlog za odlog plačila sodne takse za postopek o reviziji z dne 2. 10. 2020 kot prepozen.

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja, da je predlog in pravna sredstva, vezana na oprostitev plačila sodne takse za revizijo, ter s tem povezane dokaze vložila pravočasno. Ni bilo upoštevano, da so zemljišča v tožničini lasti zaradi toženkinih ravnanj nimajo vrednosti, ki izhaja iz evidenc GURS in ki je bila podlaga za odločitev sodišča. Predloženih cenitev, ki so bile o vrednosti teh zemljišč izvedene v izvršilnem postopku, sodišče ni hotelo upoštevati. Ker nima realnega premoženja ali dohodka za poplačilo sodne takse, je vedno pravočasno predlagala oprostitev plačila sodne takse. Striktno sledenje zakonskim določilom in vztrajanje pri plačilu odmerjene sodne takse, za katere plačilo tožnica nima sredstev, je črkobralsko odločanje brez upoštevanja konteksta. Sodišče ni upoštevalo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožnice, kar določa peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in jo oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je pritožnica ob vložitvi revizije 26. 5. 2017 predlagala, naj se jo oprosti plačila sodne takse za revizijski postopek. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2091/2017 z dne 25. 9. 2017 je bilo njenemu predlogu delno ugodeno, tako da je bila dolžna sodna taksa s 27.315 EUR znižana na 6.000 EUR, plačilo pa odloženo za šest mesecev. Dne 8. 4. 2019 ji je bil poslan plačilni nalog za plačilo dolžne sodne takse. Rok za plačilo se je iztekel 20. 9. 2019. Zatem je pritožnica vložila nov predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je sodišče zavrglo, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Potem ko jo je sodišče v oktobru 2020 pozvalo k predložitvi potrdila o plačilu sodne takse, je ponovno prosila za odlog plačila sodne takse za nedoločen čas.

5. Kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu, sklep o odlogu plačila sodne takse velja za takse, za katere se rok za plačilo izteče na dan vložitve predloga ali kasneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1). Stališče v izpodbijanem sklepu, da je pritožničin predlog prepozen, temelji na razlagi, da navedena določba določa rok za vložitev predloga za odlog sodne takse. 1 Upoštevaje tako razlago je zaključek, da je predlog za odlog plačila sodne takse, vložen več kot eno leto po izteku roka za plačilo sodne takse za revizijo, pravilen.

6. Odločitev pa je pravilna tudi v primeru, da navedena določba ZST-1 določa le časovne meje učinkovanja odločitve o predlogu za odlog plačila sodne takse. Ker s predlogom, ki ga je pritožnica vložila po izteku roka za plačilo sodne takse za revizijo, ne more doseči odloga obveznosti, ne izkazuje pravnega interesa za odločitev. Z odločitvijo o predlogu namreč ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja.

7. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Enako stališče je bilo zavzeto tudi npr. v sklepih VS RS I Up 106/2018 in I Up 87/2012, VSL I Cpg 489/2020 in VSC I Cp 365/2020.