Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 217/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.217.2021 AI generated

Appeal dismissed; debtor failed to prove dishonest conduct or abuse of debt relief rights under ZFPPIPP.

Case Number VSL Sklep Cst 217/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljana dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's decision to terminate and reject a debt relief proposal. The debtor argued that the tax authority's subsequent discovery of underreported income did not constitute abuse, claiming the administrator instructed the filing. The court ruled that the statutory presumption of abuse under Article 399(4)(1) of the Insolvency Act is conclusive when tax debts exceed 4,000 EUR, leaving no room for the debtor's defense.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 399. člen 4. odst. 1.; The presumption of abuse of debt relief rights is conclusive when the tax authority identifies unpaid taxes exceeding 4,000 EUR, barring the debtor from proving otherwise.

Keywords

AI generated
debt relief proposal insolvency proceedings abuse of rights tax debt threshold statutory presumption higher court appeal ZFPPIPP provision

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Določba 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP je nedvoumna in pritožnik ne more uspeti z navedbami, da ni ravnal nepošteno ter ni zlorabil pravice do odpusta obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne.

2. Zoper takšno odločitev se je pritožil osebni dolžnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve pravil postopka po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in vzdrži v veljavi sklep o začetku ter dovolitvi postopka odpusta obveznosti z dne 1. 7. 2020 in zavrne ugovor upnice Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) proti odpustu obveznosti. Podrejeno pa predlaga, da se stečajni postopek zaključi.

3. Na pritožbo je odgovorila upnica Republika Slovenija (FURS) in predlagala, da jo višjo sodišče kot neutemeljeno zavrne ter potrdi izpodbijani sklep.

4. Prav tako je svojo izjavo podal upravitelj, ki je navedel, da naj se pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je odpust obveznosti zavrnilo skladno s 1. točko četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa, da velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR.

7. Iz podatkov v spisu in izpodbijanega sklepa izhaja nesporno dejstvo, da je FURS z odločbo Dt 0000-0000/2018-12 z dne 12. 4. 2019 dolžniku po opravljenem davčnem inšpekcijskem nadzoru davka o dohodku iz dejavnosti za obdobje leta 2015 in 2016 odločila, da se mu naloži plačilo davkov od dohodkov v letu 2015 v višini 35.991,63 EUR s pripadajočimi obrestmi v višini 7.413,29 EUR in za leto 2016 v višini 62.573,61 EUR z obrestmi v višini 8.508,30 EUR, kar presega zakonsko določen minimum 4.000,00 EUR.

8. Določba 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP je nedvoumna in pritožnik ne more uspeti z navedbami, da ni ravnal nepošteno ter ni zlorabil pravice do odpusta obveznosti, saj je račune izdajal takrat, kot je menil, da je prav. Navaja še tudi, da ni sam predlagal osebnega stečaja, pač pa je to storila FURS in zato se mu ne more očitati zlorabe. O zlorabi instituta obveznosti po njegovem mnenju tudi ni mogoče govoriti, saj ga je podal zato, ker mu je to naročil upravitelj. Je nevešč, postopek mu ni poznan in zaradi napotitve upravitelja si je poiskal pravno pomoč. Pritožbeno sodišče odgovarja, da navedbe pritožnika upoštevaje navedeno zakonsko določbo 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP in nesporno dejstvo, da je upnica FURS ugotovila napačne oz. nepopolne podatke za odmero davkov, ni mogoča drugačna odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Prav tako je upravitelj zanikal, da bi naročil dolžniku, da predlaga odpust obveznosti, pač pa ga je na to zakonsko možnost le korektno opozoril, preden je vedel za ugovor FURS, kar pa za samo odločitev niti ni bistveno.

9. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).