Appeal dismissed; court confirms board award as procedural irregularities are non-binding and subject to trial review.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the appeal against a first-instance decision awarding fees to members of a settlement board in a minority shareholder redemption case. The appellant argued procedural flaws in the board's composition and methodology, but the court held that the board's non-formalized opinions are not binding and merely advisory. Consequently, the court ruled that any substantive errors in the board's work must be re-evaluated by the first-instance court during the evidence phase of the main proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 338. člen; 350. člen (2. odstavek); 365. člen: The opinions of a settlement board in a minority shareholder redemption proceeding are not binding if its operation is not formalized; such opinions are subject to evidentiary assessment by the first-instance court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Delovanje poravnalnega odbora ni formalizirano, njegovo mnenje pa ni zavezujoče in bo v nadaljevanju postopka predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:
I. Predsedniku poravnalnega odbora prof. dr. A. A., s.p., K., ki ni zavezanec za plačilo DDV, davčna št. 000, se prizna nagrada v bruto znesku 2.550,00 EUR.
II. Znesek priznane nagrade iz I. točke izreka tega sklepa se nakaže na poslovni račun A. A., s.p., št. 000 iz predujma, ki ga je založil nasprotni udeleženec.
III. Članu poravnalnega odbora prof. dr. B. B., M., ki ni zavezanec za plačilo DDV, davčna št. 000, se prizna nagrada v bruto znesku 1.700,00 EUR, ki se poveča za 8,85-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 150,45 EUR ter za 0,53-odstotni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 9,01 EUR, kar skupaj znaša 1.859,46 EUR.
IV. Skupni znesek iz III. točke izreka tega sklepa, ki vključuje 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, se nakaže na osebni račun B. B. št. 000, odprt pri X., d. d., iz predujma, ki ga je založil nasprotni udeleženec.
V. Članu poravnalnega odbora prof. dr. C. C., s.p., K., ki ni zavezanec za plačilo DDV, davčna št. 000, se prizna nagrada v bruto znesku 1.700,00 EUR.
VI. Znesek priznane nagrade iz V. točke izreka tega sklepa se nakaže na poslovni račun C. C., s.p., št. 000, odprt pri Y., d. d., iz predujma, ki ga je založil nasprotni udeleženec.
2. Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec. Uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Drugi predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V tej zadevi teče postopek preizkusa denarne odpravnine za prenos delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, določene s sklepom skupščine družbe D., k. d. d., z dne 29. 12. 2017. Na predlog manjšinskih delničarjev (predlagateljev) je sodišče pridobilo mnenje poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja.
6. Sodišče prve stopnje je višino nagrade za mnenje o primernosti denarne odpravnine odmerilo v skladu s Pravilnikom o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (Uradni list RS 13-528/2010 z dne 22. 2. 2010, v nadaljevanju: Pravilnik).
7. Po 2. členu Pravilnika je merilo za določanje višine nagrad članom poravnalnega odbora višina osnovnega kapitala prevzete družbe v EUR in ker v tej zadevi presega 400.000,00 EUR (osnovi kapital družbe D., k. d. d., je v letu 2019 znašal 9.503.851,61 EUR), je sodišče prve stopnje odmerilo vsakemu od članov poravnalnega odbora nagrado v višini 1.700,00 EUR, predsedniku poravnalnega odbora pa jo je skladno z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika povečalo za 50 %, na 2.550,00 EUR. Članu poravnalnega odbora, ki svoje funkcije v poravnalnem odboru ne opravlja kot s. p., je sodišče prve stopnje obračunalo še 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ter sklenilo nagrade plačati iz predujma, ki ga je založil nasprotni udeleženec.
8. Glede na vsebino pritožbe višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da trditve, ki se nanašajo na vsebino mnenja poravnalnega odbora, v tej fazi postopka (odločanju o nagradi) niso pomembne. Poravnalni odbor je posebno strokovno telo, ki naj bi s svojo strokovno ekspertizo in izkušnjami pomagalo in svetovalo sodniku pri odločitvi glede primernosti odpravnine, njegovo delo pa je usmerjeno tudi k doseganju sporazuma o primerni odpravnini in tako k sklenitvi poravnave, 1 s čimer se skrajša postopek pred sodiščem in zmanjšajo stroški postopka za prevzemno družbo.
9. Upoštevaje pojasnjeno višje sodišče na pritožbene očitke o vsebinski (ne)pravilnosti mnenja (o podlagah za sestavo mnenja, metodah ocene vrednosti in standardih, ki jih poravnalni odbor pri tem upošteva ter o tem, ali je bilo mnenje sestavljeno v skladu s pravili stroke), v izogib prejudiciranju zadeve ne bo odgovarjalo. 2
10. Glede na pritožbeno izraženo nezadovoljstvo nasprotnega udeleženca z načinom postopanja v (več njegovih) odprtih zadevah pa višje sodišče pojasnjuje, da delovanje poravnalnega odbora ni formalizirano (povedano velja za očitke o pritegnitvi izvedenca in nesestavi zapisnika), njegovo mnenje pa ni zavezujoče in bo v nadaljevanju postopka predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje. 3
11. Mnenje pritožnika, da poravnalni odbor (še) ni upravičen do nagrade, temelji na stališču, da ta dela ni opravil po merilih stroke. Zato tudi pritožbene ocene, da naj bi bil izpodbijani sklep preuranjen, ker je nasprotni udeleženec zahteval dopolnitev mnenja, višje sodišče ob odločanju o tem izpodbijanem sklepu ne more upoštevati.
12. V tej fazi postopka je torej sodišče prve stopnje le ugotovilo, ali je poravnalni odbor v konkretni zadevi nalogo opravil in ali je predlagana nagrada skladna s Pravilnikom. Pritožnik konkretnih trditev glede zmotne uporabe kriterijev za odmero nagrade, ki jih določa Pravilnik, ni navedel, niti ne izpodbija uvodoma povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje, bistvenih za odmero nagrade. Pri tem gre le še pojasniti, da za pošiljanje stroškovnika udeležencem postopka ni nobene podlage, saj je o vsebini stroškovnika sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. Pritožnik zato tudi z očitkom, da stroškovnika ni prejel, ne more uspeti.
13. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), niso podani, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Prim. prvi odstavek 610. člena ZGD-1.
2 Tako tudi VSL Sklep I Cpg 441/2020 z dne 8. 9. 2020.
3 Tako tudi Jože Frelih v: Določanje primerne odpravnine pri iztisnitvah manjšinskih delničarjev (magistrsko diplomsko delo), UL, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2017, str. 40.