Supreme Court dismisses revision request regarding denationalization compensation and implied waiver of debt.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelj je dne 18. 9. 2017 predlagal določitev odškodnine na podlagi 73. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) za nepremičnine, vrnjene upravičencem na podlagi pravnomočne delne odločbe Upravne enote Laško št. 36305-12/92 z dne 17. 11. 2009, to je poslovni prostor trgovine s skladiščem in spremljajočimi prostori v pritličju ter en kletni prostor, v zemljiški knjigi vpisano kot lokal in skladišče v vl. št. 348/4, k. o. ..., s številko začasnega identifikatorja ..., z ustreznim deležem na skupnih prostorih, napravah in pripravah v stavbi na parc. št. 5/2 na naslovu ..., št. identifikatorja .... Hkrati je predlagal tudi določitev odškodnine, ker je moral na podlagi 72. člena ZDen upravičencem plačati odškodnino za nemožnost uporabe prej navedenih denacionaliziranih nepremičnin, v zvezi s čimer je namesto denarnega zneska na podlagi izvensodne poravnave z dne 6. 9. 2017 upravičencem prepustil v last in posest nepremičnine ID znak: del stavbe 001 in ½ solastnih nepremičnin parc. št. 91/1 in 91/2, obe k. o. ... . Na naroku dne 13. 5. 2019 je predlog za določitev odškodnine po 73. členu ZDen razširil še na nepremičnine parc. št. 90, 91/1 in 91/2, k. o. ... in predlagal, naj mu sodišče določi rok, v katerem bo razširjen predlog lahko ustrezno dopolnil.

2. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagatelja za določitev odškodnine za nepremičnine parc. št. 90, 91/1 in 91/2, vse k. o. ... (1. točka izreka sklepa), zavrnilo predlog predlagatelja za določitev odškodnine za nepremičnine v vl. št. 348/4, k. o. ... (2. točka izreka sklepa) in zavrnilo predlagateljev predlog za določitev odškodnine zaradi povračila nadomestila iz naslova nemožnosti uporabe nepremičnega premoženja (3. točka izreka sklepa); odločilo je še, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim pisnim sklepom (4. točka izreka sklepa).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje; odločilo je še, da predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Predlagatelj predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

‒ Ali in s kakšnimi konkludentnimi ravnanji je nasprotni udeleženec v konkretnem primeru sprejel izjavo predlagatelja z dne 19. 4. 1995, da je prišlo do veljavne sklenitve sporazuma o prenehanju obveznosti po 344. členu ZOR?

‒ Ali v smislu 344. člena ZOR konkludentno ravnanje, ki predstavlja strinjanje oziroma voljo dolžnika, da obveznost preneha, predstavlja tudi molk dolžnika oziroma njegova pasivnost?

‒ Ali predstavlja po 344. členu ZOR molk dolžnika jasno izraženo voljo, ki predstavlja konkludentno ravnanje za veljavno sklenitev pogodbe o odpustu dolga?

‒ Ali je, upoštevaje namen 73. člena ZDen, izjava predlagatelja z dne 19. 4. 1995 pravno veljavna in predstavlja odpoved pravici do odškodnine?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da predlagatelj ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).