Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request citing lack of other significant reasons under Civil Procedure Act.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed a request to transfer jurisdiction to another court in a co-ownership partition dispute. The applicant alleged procedural violations and potential bias by the Ljutomer District Court judge, citing family connections and a clerical error regarding guardianship proceedings. The court ruled that these issues do not constitute 'other significant reasons' for transfer under Article 67 of the Civil Procedure Act, as they fall under existing remedies for challenging individual judges or specific delegation mechanisms.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; Article 66 of the Civil Procedure Act; A request for transfer of jurisdiction based on doubts about a court's impartiality is only granted if no other legal remedies exist to address those specific concerns.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Okoliščin, ki jih v svojem predlogu izpostavlja predlagateljica, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V nepravdnem postopku zaradi razdelitve solastnega premoženja, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru, je predlagateljica podala predlog za določitev drugega pristojnega sodišča na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da so podani drugi tehtni razlogi za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker naj v konkretni zadevi ne bi bilo mogoče pričakovati objektivnega in nepristranskega sojenja pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru. Predlog utemeljuje s številnimi očitki o postopkovnih kršitvah razpravljajočega sodnika, z družinskimi povezavami njegove soproge z osebo, na katero naj bi nasprotni udeleženec prepisal plačilne pravice, ki so predmet tega postopka, ter s tem, da naj bi podal predlog za njeno postavitev pod skrbništvo in da naj bi jo na ta način želel onemogočiti pri zasledovanju njenih pravic. Navaja še, da skladno z letnim razporedom dela tega sodišča v nepravdnih zadevah odloča zgolj razpravljajoči sodnik.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot „drug tehten razlog“, mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.
4. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Okoliščin, ki jih v svojem predlogu izpostavlja predlagateljica, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP. Glede navedb predlagateljice, da naj bi bil po predlogu razpravljajočega sodnika pri pristojnem sodišču uveden tudi nepravdni postopek za odvzem njene poslovne sposobnosti, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da to iz podatkov spisa ne izhaja. Razpravljajoči sodnik je namreč po uradni dolžnosti odredil zaznambo uvedbe postopka delitve zadevnih nepremičnin v zemljiški knjigi, 1 vendar je zemljiškoknjižno sodišče pri njih za predlagateljico kot imetnico pravic pomotoma vpisalo zaznambo uvedbe postopka zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Po prejemu obvestila zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu zaznambe uvedbe postopka zaradi postavitve predlagateljice pod skrbništvo, pa je razpravljajoči sodnik nemudoma odredil izbris omenjene zaznambe. 2
5. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog predlagateljice za določitev drugega sodišča za odločanje v tej nepravdni zadevi zavrnilo.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Četrti odstavek 156. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).
2 Obvestilo pristojnega sodišča N 23/2021 z dne 1. 6. 2021 (list. št. 8 spisa) ter sklep N 23/2021 z dne 22. 6. 2021 (list. št. 46 spisa).