Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request based on alleged bias due to lack of evidence.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a defendant's request to transfer jurisdiction to another court due to alleged bias. The defendant claimed potential connections between the plaintiff, the prosecutor, and the court, but the court found these allegations unsubstantiated and merely speculative. Consequently, the court ruled that such unproven suspicions do not meet the high threshold required for transferring jurisdiction under Article 67 of the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; A request for transfer of jurisdiction based on unproven allegations of bias or connections is inadmissible as it does not constitute a weighty reason for delegation, and such doubts may only justify recusal in the specific case.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti nezadovoljstva stranke s postopanjem in odločanjem pristojnega sodišča v drugih postopkih, saj preizkus formalne in materialne pravilnosti odločitev sodišča v (celo drugih) postopkih ne more biti predmet presoje v postopku odločanja o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP.
Zatrjevane možne povezave dveh sodnic pristojnega sodišča s tožečo stranko bi morda lahko pomenile le razlog za njuno izločitev iz sojenja v konkretni zadevi, ne pa razloga za delegacijo pristojnosti.
Navedbe o verjetnosti, da naj bi bil tožnik kot bivši policist na nek način povezan z vplivnim bivšim vodjem Okrožnega državnega tožilstva v Celju, ki naj bi imel določene sorodstvene in drugačne povezave na pristojnem sodišču so povsem pavšalne in dokazno nepodprte.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Med pravdnima strankam je pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah tekel pravdni postopek zaradi plačila 8.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti ter strahu. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 27. 11. 2020 delno ugodilo tožbenemu zahtevku (v višini 4.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi), v presežku pa ga je zavrnilo. Zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje je toženec po svojem pooblaščencu dne 26. 2. 2021 vložil pritožbo, za odločanje o kateri je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v Celju. V pritožbi je predlagal tudi, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo višje sodišče, ki bo odločilo o vloženi pritožbi, ker dvomi v nepristranskost Višjega sodišča v Celju. Predlog utemeljuje z navedbami o domnevnih kršitvah v postopkih pristojnega sodišča, v katerih sta bila kot stranki udeležena njegova partnerka in znanec, o možnih povezavah dveh sodnic pristojnega sodišča s tožečo stranko oziroma o domnevnem prijateljstvu ene od njiju z osebo, s katero je toženec v sporu, ter o verjetnosti, da naj bi bil tožnik kot bivši policist na nek način povezan z vplivnim bivšim vodjem Okrožnega državnega tožilstva v Celju, ki naj bi imel določene sorodstvene in drugačne povezave na pristojnem sodišču, oziroma da naj bi imel tožnikov sorodnik na tem sodišču določene povezave. Njegov predlog je Višje sodišče v Celju dne 8. 6. 2021 odstopilo v odločanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
4. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti nezadovoljstva stranke s postopanjem in odločanjem pristojnega sodišča v drugih postopkih, saj preizkus formalne in materialne pravilnosti odločitev sodišča v (celo drugih) postopkih ne more biti predmet presoje v postopku odločanja o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP. 1 Zatrjevane možne povezave dveh sodnic pristojnega sodišča s tožečo stranko (ker naj bi izhajali iz istega okoliša) oziroma domnevno prijateljstvo ene od njiju z osebo, s katero je toženec v sporu, bi morda lahko pomenile le razlog za njuno izločitev iz sojenja v konkretni zadevi, ne pa razloga za delegacijo pristojnosti. 2 Toženčeve navedbe o verjetnosti, da naj bi bil tožnik kot bivši policist na nek način povezan z vplivnim bivšim vodjem Okrožnega državnega tožilstva v Celju, ki naj bi imel določene sorodstvene in drugačne povezave na pristojnem sodišču, oziroma da naj bi imel tožnikov sorodnik na tem sodišču določene povezave, pa so povsem pavšalne in dokazno nepodprte, zato ne morejo pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
5. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 188/2020 z dne 20. 1. 2021, I R 11/2020 z dne 30. 1. 2020, I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015 in I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012.
2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I R 163/2018 z dne 22. 11. 2018, I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015, I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012 in I R 24/2008 z dne 6. 3. 2008.