Supreme Court rejects review application as statutory conditions for admissibility were not met.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's request for permission to file a review appeal against a final bankruptcy-related judgment. The applicant argued that the lower courts incorrectly applied the Financial Business Act regarding damage timing and the start of limitation periods. The court determined that the specific conditions outlined in Article 367a of the Civil Procedure Act were not satisfied, leading to the rejection of the review application.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a of the Civil Procedure Act; Article 367c of the Civil Procedure Act: A review application is admissible only if it addresses a legal issue of significant importance for legal certainty, uniform application of law, or the development of law, and the Supreme Court found these conditions unmet in this case.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je kot družbenica družbe C., d. o. o., nad katero je bil uveden stečajni postopek, od tožencev kot stečajnih upraviteljev te družbe zahtevala plačilo odškodnine, ker naj bi bila v stečajnem postopku oškodovana. Zahtevala je plačilo 46.203,74 EUR, za kolikor naj bi jo toženca oškodovala s sklenitvijo poravnave z družbo E., d. o. o. Poleg tega je zahtevala tudi plačilo zneska 4.814,26 EUR, ki se je nahajal v stečajni masi po zaključku stečajnega postopka in pripadal tožnici kot družbenici, vendar naj bi toženca njegovo izplačilo tožnici protipravno preprečila.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da mora tožnica tožencema povrniti pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnici je naložilo, da mora tožencema povrniti njune stroške pritožbenega postopka v višini 922,96 EUR.
4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnica predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:
1) Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju?
2) Ali je (v okoliščinah konkretnega primera) kot čas nastanka škode materialnopravno pravilno upoštevan čas sklenitve sodne poravnave?
3) Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča, da je začetek teka zastaralnega roka vezalo na objavo izrednega poročila upravitelja, ki se je zgolj sklicevalo na sodno poravnavo, zlasti upoštevaje dejstvo, da je bila sodna poravnava sklenjena pod odložnim pogojem?
4) Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča, da tožencema ni mogoče očitati protipravnosti, ker izplačila zneska 4.814,26 EUR nista nemudoma nakazala tožnici, temveč sta izplačilo zadrževala, v vmesnem času pa sta po pravnomočnosti sklepa o zaključku stečajnega postopka prejela sklepa o predhodni odredbi Okrajnega sodišča v Velenju Z 15173025 s 16. 12. 2015, s katerima jima je bilo prepovedano poravnati terjatev v višini 4.814,26 EUR, ki jo je imela tožnica?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).