Appeal dismissed; one-month involuntary psychiatric detention upheld as necessary and proportional under mental health law.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Odločitev sodišča prve stopnje o času trajanja ukrepa temelji tako na mnenju izvedenke, kot tudi lečeče zdravnice, zato sodišče druge stopnje v pravilnost te odločitve nima pomislekov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se J.M. (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, Oddelek za psihiatrijo (v nadaljevanju predlagatelj), brez privolitve v nujnih primerih, za čas enega meseca, od dneva izdaje sklepa, torej do 26. 6. 2021.

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno laično pritožbo nasprotna udeleženka, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa se pritožuje zoper dolžino zadržanja v enoti pod posebnim nadzorom. Meni, da je čas trajanja enega meseca (do 26. 6. 2021) prisilnega zadržanja predolg. Zmožna bi bila sodelovati v kateri od treh drugih milejših oblik pomoči, pri čemer je ambulanto zdravljenje sodišču na naroku tudi sama predlagala. Sodišče je zapisalo, da bo v tem času opravljena diagnostika in uvedena antidepresivna terapija ter ustrezno svetovanje za zadovoljivo funkcioniranje v domačem okolju, vendar pa je ona imela opravljeno diagnostiko že prvi dan, takrat ji je bila uvedena tudi antidepresivna terapija. Tako dolgo bivanje tukaj bo resno vplivalo na njeno emocionalno stanje, saj ji je bil prekinjen proces žalovanja, ki ga v psihiatrični bolnišnici ne more nadaljevati po naravni poti, boji pa se tudi za nazadovanje svojih kognitivnih in drugih mentalnih sposobnosti, ki jih bo potrebovala za svojo eksistenco v bodoče, saj se bo morala vrniti v službo, priprav nanjo pa v psihiatrični bolnici ne more udejanjiti. Sodišče zato prosi, da skrajša čas zadržanja, čeprav se zaveda, da bo po odpustu potrebovala še nadaljnjo strokovno pomoč in vodenje, da bo lahko prebrodila vse težave ob žalostni izgubi in se usmerila v prestrukturiranje svojega življenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se udeleženka zadrži na psihiatričnem zdravljenju v Oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr v zvezi z 48. členom istega zakona. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi zaslišanja nasprotne udeleženke, njene lečeče zdravnice ter mnenja izvedenke psihiatrične stroke V.F.Ž. dr. med. spec. psihiatrinje (v nadaljevanju izvedenka), ki je svoje mnenje podala na naroku dne 26. 5. 2021.

6. Kadar gre za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, je potrebno po določbi 53. člena ZDZdr ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr 1 . Če so izpolnjeni pogoji sodišča na podlagi prve alineje prvega odstavka 65. člena ZDZdr 2 v zvezi s prvim odstavkom 48. člena ZDZdr 3 , izda sklep, da se osebo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja:

- pri nasprotni udeleženki je podana duševna motnja - depresivna motnja s sočasnim razmišljanjem o samomoru (suicidalna ogroženost zaradi depresivne motnje),

- bolezensko stanje nasprotne udeleženke je posledica njene depresivne motnje, zaradi katere ima moteno presojo realnosti in v sedanjem psihičnem stanju še ni sposobna obvladovati svojega ravnanja,

- ob trenutnem stanju pri nasprotni udeleženki ni možna druga, milejša oblika psihiatričnega zdravljenja iz razloga, ker je sicer že uvedeno terapijo potrebno ustrezno in primerno prilagoditi 4 , saj je ob globoki depresivni simptomatiki in suicidalnih misli, do katerih je še nedistancirana, stik z realnostjo hudo moten, je v stiskah osamljenosti in še ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, izboljšanje je pričakovati v nadaljnjem mesecu dni 5 .

8. Navedene dejanske ugotovitve tudi po oceni sodišča druge stopnje dajejo podlago za zaključek, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr kumulativno izpolnjeni.

9. Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna. Res je, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, vendar pa ob ugotovljenem dejstvu, da je pri njej še vedno prisotna globoka depresivna simptomatika in suicidalne misli, do katerih je še nedistancirana 6 , kar posledično pomeni, da zaenkrat nima uvida v svoje bolezensko stanje ter je z ustrezno terapijo potrebno doseči stabilizacijo njenega psihičnega stanja, je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (mesec dni) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se lahko v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).

10. Pritožbena graja o predolgem trajanju zadržanja ob vseh navedenih dejstvih ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje o času trajanja ukrepa temelji tako na mnenju izvedenke 7 , kot tudi lečeče zdravnice 8 , zato sodišče druge stopnje v pravilnost te odločitve nima pomislekov. Pri tem je potrebno še posebej poudariti, da v primeru, če bo zdravstveno stanje nasprotne udeleženke toliko izboljšano, da bo ugotovljeno, da pri njej ni več potreben stalni nadzor, posledično tudi skrajšana dolžina izrečenega ukrepa.

11. V posledici navedenega, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 336. člena istega zakona), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:– če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim;– če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in– če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

2 Sodišče v treh dneh po obisku osebe izda sklep, s katerim odloči, da se osebo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom.

3 Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme.

4 Izvedenka je pojasnila, da je približno mesec dni potrebno za opravo predvidene diagnostike in uvedbo antidepresivne terapije ter ustrezno svetovanje bolnici, da bo lahko ob zdravstveni pomoči zadovoljivo funkcionirala v domačem okolju in v tem času navezala socialni stik z osebo, ki ji bo zaupala in ji stala ob strani pri stiskah.

5 Lečeča zdravnica je na naroku pojasnila, da se je nasprotna udeleženka ob sprejemu strinjala s hospitalizacijo, kasneje je zahtevala odpust, ter da bi rabila par tednov, da vidi smisel, sicer z njimi sodeluje, same hospitalizacije pa ne sprejema. Misli, da bo potrebna hospitalizacija nekaj tednov.

6 Kljub temu, da nasprotna udeleženka zanika suicidalne misli, iz izvedenskega mnenja izhaja, da so le-te pri nasprotni udeleženki še vedno prisotne (glej stran 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

7 Glej opombo 4 te obrazložitve.

8 Glej opombo 5 te obrazložitve.