Appeal dismissed; claim for unjust enrichment rejected due to lack of causal link between parties' property changes.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the plaintiff's claim for unjust enrichment. The plaintiff alleged that the defendant's free access to the property caused a loss to the plaintiff, but the court found no evidence of a causal link between the defendant's increased wealth and the plaintiff's decreased wealth. Consequently, the court ruled the claim legally unfounded and the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o nepremičninskih storitvah; Zakon o pravdnem postopku: Unjust enrichment claims require a direct causal link between the defendant's enrichment and the plaintiff's depletion, which is absent when services rendered relate solely to the management of the plaintiff's own property.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Tožnica ni utemeljila niti toženkine obogatitve niti svojega prikrajšanja, ki naj bi bilo v vzročni zvezi z toženkino obogatitvijo, sploh pa ne na tak način, da bi bilo kakršno koli povečanje toženkinega premoženja izzvano z zmanjšanjem tožničinega premoženja. Zato je tožba nesklepčna.
[OBRAZLOŽITEV]
Trditvena podlaga pravdnih strank
1. Tožnica je v tožbi navedla, (1) da je lastnica zemljišč, komunalne infrastrukture in opreme v varovanem in zaprtem območju PC I., kjer se nahaja tudi P.; (2) da so v P., ki se naslanja na poslovni kompleks nepremičnin tožnice, tudi poslovni prostori toženke; (3) da je tožnica vsaj 16 let omogočala posameznim lastnikom stavbe P. brezplačen dostop preko vstopno - izstopne kontrole do varovanega in zaprtega kompleksa PC I., kjer imajo posamezni etažni lastniki svoja lastna zemljišča in parkirišča; (4) da toženka na podlagi pogodbe o delitvi in plačilu tekočih stroškov (v nadaljevanju: Pogodba), ki sta jo sklenili pravna prednica tožnice in toženka, tožnici plačuje pavšalne stroške za elektriko in vodo ter skupno, pogodbeno dogovorjene stroške v višini 28,00 EUR; (5) da stroški, katerih plačilo tožnica zahteva v tej pravdi, predstavljajo (i) stroške za redno vzdrževanje, čiščenje, pluženje dovoznih poti in dvorišča, vzdrževanje meteorne infrastrukture, košnja in urejanje okolice, (ii) stroške vzdrževanja in obratovanja tehničnih ovir oziroma vstopno - izstopne kontrole , delovanja in vzdrževanja sistema odčitavanja registrskih tablic (nastavitev zapornice, servisi, označitve, usklajevanje evidenc); (iii) fizično in tehnično varovanje ter (iv) prisotnost skrbnika cone, ki izvršuje nadzor, skrbi za takojšnjo odpravo napak, obravnavanje nujnih primerov na objektih, komunikacija in usklajevanje z lastniki, obveščanje o napakah in ovirah, opravljanje manjših opravil 1 ; (6) da pisne pogodbe v zvezi s temi stroški tožnica ni uspela skleniti; (7) da so se okoliščine, v katerih je tožnica sklepala Pogodbo, upoštevajoč splošno znano družbeno in gospodarske razmere in dotrajanost infrastrukture, bistveno spremenile; (8) da se je sistem vstopno - izstopne kontrole v 15 letih tehnološko dograjeval; (9) da je upravnik poslovne zgradbe P. družba A. d. o. o., (10) da tožnica nepremičnine s poslovnim kompleksom PC I. kot njihova lastnica upravlja sama in sama z njimi gospodari; (11) da ima toženka korist od koriščenja vstopno - izstopne kontrole in nemotene uporabe zemljišč znotraj PC I., zaradi česar je dolžna prispevati k stroškom, ki za toženko znašajo po 122,00 EUR mesečno neto oziroma 148,84 EUR z DDV in med drugim, (12) da tožnici nastaja prikrajšanje oziroma škoda, saj mora sama na svoje stroške vzdrževati in izvajati storitve in usluge ter trpeti uporabo svojih zemljišč.
2. V obširnih navedbah je toženka predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka 2 .
Izpodbijana sodba
3. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji mora toženka plačati 1.511,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16 zneskov; z II. točko izreka pa je tožnici naložilo v plačilo pravdne stroške toženke v znesku 477,85 EUR s pripadki. Presodilo je, da ključa delitve vtoževanih stroškov tožnica ni niti pojasnila niti dokazala.
Pritožba in odgovor na pritožbo
4. Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe njej v prid, podrejeno pa razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka. Zavzela je stališče, da je podrobna pojasnila in utemeljila višino nastalih stroškov. Zato bi sodišče moralo zaslišati predlaganega izvedenca. V odgovoru na pritožbo pa je toženka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.
K odločitvi o pritožbi
5. Pritožba ni utemeljena.
Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti
6. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV, 495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).
Razlogi za zavrnitev pritožbe
7. Po presoji pritožbenega sodišča je tožba v tej zadevi, kot je pojasnjeno v 11. točki obrazložitve, nesklepčna. Tožba je nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po zakonu utemeljen.
8. Tožnica je svoj zahtevek oprla na določilo prvega odstavka 190. člena OZ, ki govori o neupravičeni pridobitvi. V prid utemeljenosti zahtevka na tej pravni podlagi je navedla le, da ima toženka koristi od storitev v zvezi s koriščenjem vstopno - izstopne kontrole in nemotene uporabe zemljišč znotraj PC I., ona pa je prikrajšana, ker mora sama na svoje stroške sama vzdrževati in izvajati v tožbi navedene storitve ter trpeti uporabo svojih zemljišč (prvi odstavek na 4. strani dopolnitve tožbe).
9. Po določilu 190. člena OZ mora tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. To določilo zajema tako kondikcijo kot verzijo. Za kondikcijo gre takrat, kadar pride do prehoda premoženja v zvezi z izpolnitvenim dejanjem na podlagi domnevnega pravnega posla. Pri verziji pa pride do premika premoženja kako drugače. Pri verziji gre torej za premike premoženja, ki nimajo podlage v pravnem poslu, ampak pride do tega npr. z dejanjem okoriščenca ali dejanjem prikrajšanca.
10. Predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka po 190. členu OZ so: (a) prikrajšanje osiromašene osebe, ki je lahko premoženjsko (če npr. kakšna stvar iz premoženja osiromašene osebe preide v premoženje drugega ali če kdo uporablja stvar drugega, ne da bi bil do tega upravičen); (b) obogatitev na strani obogatene osebe (npr. s tem, da se prenese določena stvar ali vrednost iz premoženja osiromašenega v njegovo premoženje ali pa da npr. obogateni prihrani svoje potrebne izdatke...ko npr. zaradi uporabe tuje stvari prihrani svoje premoženje; (c) vzročna zveza med prikrajšanjem premoženja na eni strani in povečanjem na drugi strani na tak način, da je povečanje premoženja izzvano z njegovim zmanjšanjem na drugi strani; (d) odsotnost pravne podlage, ki bi opravičevala zmanjšanje premoženja na eni strani in njegovega povečanje na drugi strani ter (e) odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje (volenti non fit iniuria). 3
11. Tožnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni pojasnila, kakšne konkretne koristi ima toženka od storitev v zvezi z vstopno - izstopno kontrolo , ki se nahaja na tožničinem zemljišču, to je od storitev, razvidnih iz tabele na četrti strani dopolnitve tožbe. Na drugi strani pa (1) likvidnostne težave tožnice, ki jih navaja kot razlog za odločitev, da bo etažnim lastnikom poslovnih prostorov P. začela zaračunavati izkoriščanje sistema vstopno - izstopne kontrole na njenem zemljišču, niso tisto prikrajšanje, ki ga ima v mislih določilo prvega odstavka 190. člena OZ, saj zaradi likvidnostnih težav tožnice toženka ni obogatena. Isto velja za (2) stroške, ki tožnici nastajajo z gospodarjenjem njej lastne nepremičnine in objektov na tej nepremičnini, saj ne navaja, da teh stroškov ne bi imela, če toženka ne bi prečkala vstopno - izstopne kontrole . Kaj predstavlja (3) zatrjevano škodo, ki da tožnici nastaja s tem, ko (tudi) toženka dostopa do svojih nepremičnin preko njenega sistema vstopno - izstopne kontrole , pa iz trditvene podlage tožnice tudi ni razvidno.
12. Tožnica torej ni utemeljila niti toženkine obogatitve niti svojega prikrajšanja, ki naj bi bilo v vzročni zvezi z toženkino obogatitvijo, sploh pa ne na tak način, da bi bilo kakršno koli povečanje toženkinega premoženja izzvano z zmanjšanjem tožničinega premoženja. Zato je tožba nesklepčna.
13. Vse storitve (razvidne I.(5) točke te obrazložitve), za izvajanje katerih tožnica zahteva plačilo, spadajo pod upravljanje z njej lastno nepremičnino. S to nepremičnino in sistemom vstopno - izstopne kontrole , preko katere posamezni lastniki dostopajo do svojih poslovnih prostorov v P. pa tožnica, kot navaja, upravlja sama. Zato bi lahko, upoštevajoč 116. člen SPZ in naslednje, plačilo stroškov, ki ji nastajajo, od lastnikov poslovnih prostorov P., uveljavljala kvečjemu na pogodbeni podlagi. Pogodbe pa ji, kot navaja, ni uspelo skleniti.
14. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe ni utemeljen. Zato tožnica z nobeno pritožbeno navedbo ne more doseči drugačne odločitve. Glede na navedeno do njih pritožbeno sodišče ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP).
15. Pritožba torej ni utemeljena. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobenih absolutnih bistvenih kršitev kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), pa četudi ne iz istih razlogov, iz katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek.
K odločitvi o stroških pritožbenega postopka
16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnice je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker s pritožbo ni bila uspešna, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Stroške pritožbenega postopka v zvezi z odgovorom na pritožbo pa mora nositi toženka sama. Glede na to, da je tožba nesklepčna, česar toženka očitno ni zaznala, saj bi sicer na to opozorila vsaj v odgovoru na pritožbo, pritožbeno sodišče to vlogo ocenjuje kot nepotrebno vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
1 Tabela teh stroškov se nahaja na četrti strani dopolnitve tožbe.
2 Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, njenih navedb pritožbeno sodišče ne povzema v tej sodbi.
3 Povzeto po Zvone Strajnar, Verzije - predpostavke, obseg vračanja ter razmerje med obligacijsko pravnimi in stvarno pravnimi povračilnimi zahtevki, Pravosodni bilten 1/2012, stran 11 do 16.