Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sklep I U 1283/2020-11 ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.1283.2020.11 AI generated

Administrative court dismisses appeal when new favorable decision renders original suspended execution moot.

Case Number UPRS Sklep I U 1283/2020-11
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against a suspension of a conditional release decision because a new, favorable decision had already been issued. The defendant argued that the new decision rendered the contested suspension moot, eliminating any legal interest in the lawsuit. The court agreed, ruling that without a pending legal issue, the plaintiff lacked the necessary standing to seek judicial review.

Legislator headnote

AI generated

36. člen ZUS-1; 25. člen ZUS-1: An administrative court must dismiss an appeal if the plaintiff fails to demonstrate a legal interest, particularly when a subsequent administrative act has resolved the underlying dispute and altered the plaintiff's legal position.

Keywords

AI generated
legal interest requirement mootness in administrative law conditional release suspension standing to sue ZUS-1 procedural prerequisites

Cited Legislation

AI generated
3. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
4. odstavek 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
2. alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
AI generated
UPRS sodba I U 181/2012
Iz kazenske evidence je razvidno, da je bil tožnik večkrat obsojen, to dejstvo pa je potrebno upoštevati pri oceni materialnega pogoja, ali je možno utemeljeno pričakovati, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja. Komisija za pogojni odpust je na podlagi 8., 105. in 107. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) in 88. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) odločila, da se prošnja, ki jo je vložila družina tožnika za njegov pogojni odpust, zavrne. V obrazložitvi je navedla, da tožnik prestaja kazen 11 let zapora, ki jo je izreklo Okrožno sodišče v Ljubljani, opr. št. Ks 249/2008 z dne 7. 10. 2010. Dne 6. 12. 2011 pa se je sestala komisija v rednem roku in obravnavala prošnjo za pogojni odpust. Na podlagi poročila Zavoda o poteku prestajanja kazni je, ob upoštevanju določil 88. člena KZ-1, sprejela odločitev, da ga pogojno ne odpusti. Obsojenec je večkratni splošni povratnik in je pobegnil s prestajanja kazni v R Srbiji. Glede na navedeno komisija še ne more utemeljeno pričakovati, da v času pogojnega odpusta kaznivega dejanja ne bo ponovil.
UPRS sodba III U 263/2013
Tožnik tudi sam v tožbi navaja, da ima v teku še drugi kazenski postopek (v fazi pritožbenega postopka), zato je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta. Neutemeljen je namreč tožbeni ugovor, da tožena stranka tega dejstva ne bi smela upoštevati, ker naj bi bilo to v nasprotju z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, saj se tožniku ne očita, da je kriv kaznivega dejanja, glede katerega postopek še teče, pač pa je bil odprt postopek uporabljen le kot kriterij za odločanje tožene stranke o tem, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
UPRS Sodba III U 272/2017-9
Z odločbo, št. 720-402/2014/11 z datumom 16. 11. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je Komisija za pogojni odpust (v nadaljevanju: toženka) odločila, da se tožnik, ki ga je Okrožno sodišče v Kopru s sodbo, I K 14721/2011 z dne 11. 3. 2014, obsodilo na enotno kazen 13 let in 6 mesecev zapora, pogojno ne odpusti s prestajanja kazni (1. točka izreka) in da posebni stroški v zvezi s tem postopkom niso nastali (2. točka izreka).
VSRS Sklep I Up 190/2022
Supreme Court dismisses prisoner's appeal for temporary conditional release, ruling it exceeds judicial authority in administrative proceedings.
UPRS Sklep I U 575/2019-12
Administrative court dismisses appeal for conditional release when criminal sentence has fully expired.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim se zadrži izvršitev prvotne odločbe Komisije za pogojni odpust do ponovnega odločanja Komisije. Pri čemer je bilo, kot nesporno sledi iz odgovora na tožbo in iz upravnih spisov, s strani Komisije že ponovno odločeno o pogojnem odpustu in izdana ter tožniku vročena nova odločba. Kar pomeni, da predmet odločanja, to je izpodbijano zadržanje izvršitve prvotne odločbe, več ne obstoji in da torej odločitev sodišča v tem upravnem sporu, tudi morebiten uspeh s tožbo, ne more spremeniti ali izboljšati tožnikovega položaja, ki že temelji na novi izdani odločbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik vlaga tožbo zoper sklep namestnika predsednice Komisije za pogojni odpust A.A., s katerim je le-ta v postopku pogojnega odpusta na prošnjo, ki jo je vložil obsojenec - tožnik, na podlagi določb devetega odstavka 106. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) zadržal izvršitev odločbe Komisije št. 7200-325/2020/3 z dne 23. 6. 2020 do ponovnega odločanja Komisije (1. točka izreka) ter sklenil, da posebni stroški v zvezi s tem postopkom niso nastali (2. točka izreka).

2. Tožnik s tožbo izpodbija omenjeni sklep v celoti in predlaga sodišču, da sklep odpravi in obdrži v veljavi omenjeno odločbo Komisije z dne 23. 6. 2020 ter toženi stranki naloži, da mu povrne stroške postopka.

3. Tožena stranka je dala odgovor na tožbo. V odgovoru prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene. Dodaja še, da je bila nova odločba s strani Komisije št. 7200-325/2019/8 že izdana in tožniku 14. 9. 2020 tudi vročena.

4. Sodišče je zato tožnika z dopisom z dne 15. 9. 2020 in nato še z dopisom z dne 9. 12. 2020 pozvalo, da sporoči, ali glede na to, da je že izdana nova odločba o pogojnem odpustu, še vztraja pri tožbi zoper izpodbijani sklep, s katerim se (zgolj) zadrži izvršitev prvotne odločitve o pogojnem odpustu do ponovnega odločanja Komisije. V drugem dopisu je sodišče tožnika izrecno pozvalo še, da v primeru, če vztraja pri tožbi, izkaže svoj pravni interes za odločanje sodišča o tožbi.

5. Tožnik je na prvi poziv odgovoril, da vztraja pri tožbi, medtem ko na drugi poziv ni odgovoril in tudi pravnega interesa za odločanje o tožbi ni izkazal.

6. Tožbo je moralo sodišče zavreči.

7. Po ustaljeni upravnosodni praksi mora vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, izkazovati obstoj procesnih predpostavk. Tako mora sodišče tožbo vselej zavreči, če ugotovi, da izpodbijani akt ne posega v pravni položaj tožnika, oziroma če tožnik s tožbo v upravnem sporu ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Na izpolnjenost procesnih predpostavk, tudi navedene, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

8. V obravnavanem primeru tožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim se zadrži izvršitev prvotne odločbe Komisije za pogojni odpust do ponovnega odločanja Komisije. Pri čemer je bilo, kot nesporno sledi iz odgovora na tožbo in iz upravnih spisov, s strani Komisije že ponovno odločeno o pogojnem odpustu in izdana ter tožniku vročena nova odločba. Kar pomeni, da predmet odločanja, to je izpodbijano zadržanje izvršitve prvotne odločbe, več ne obstoji in da torej odločitev sodišča v tem upravnem sporu, tudi morebiten uspeh s tožbo, ne more spremeniti ali izboljšati tožnikovega položaja, ki že temelji na novi izdani odločbi. Po presoji sodišča tožnik zato nima pravnega interesa za tožbo. Tožnik pa, čeprav izrecno pozvan, le-tega tudi ne izkazuje in niti ne zatrjuje.

9. Sodišče je zato na podlagi določb 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom zavrglo.

10. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

11. Sodišče je odločalo po sodniku posamezniku na podlagi 2.alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1.