Administrative court dismisses appeal against fine, ruling arguments about factual findings belong to enforcement order, not penalty decision.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na to, da je prejel kazen, čeprav prebiva v prizidku in njegovo streho predstavlja terasa, ta pa ni predmet inšpekcijske odločbe, in da bi streho na A. morali zamenjati lastniki hiše, ne more uspeti, saj gre za navedbe, ki se nanašajo na v inšpekcijski odločbi ugotovljeno dejansko stanje in ne na samo izvršbo inšpekcijske odločbe. Tovrstne ugovore bi lahko tožnik uveljavljal le zoper odločbo, ki pomeni izvršilni naslov, ne pa zoper sklep o plačilu denarne kazni. Glede na navedeno je toženka pravilno zaključila, da tožnik z ugovori, ki jih navaja v prošnji za dodelitev BPP, ne more uspeti v postopku tožbe zoper sklep o odmeri denarne kazni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-1350/2019-20 z dne 18. 6. 2020 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-263/2019-4 z dne 12. 10. 2020. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka navaja, da mora prosilec za BPP med drugim izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. Pri tem se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Toženka je po vpogledu v sklep 06122-1350/209-20 z dne 18. 6. 2020 (v nadaljevanju tudi sporni sklep) ugotovila, da je z njim Inšpektorat RS za okolje in prostor več inšpekcijskim zavezancem, med njimi tudi tožniku, izrekel denarno kazen v upravni izvršbi v znesku 1.900,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-1350/2019-17 z dne 14. 2. 2020. Inšpekcijskim zavezancem je bila namreč z odločbo št. 06122-1350/2019-6 z dne 12. 9. 2019 naložena odstranitev nelegalne gradnje, ki pa je zavezanci v danem roku niso izvršili. Zoper sporni sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil in podrobno pojasnil pravno podlago za izdajo spornega sklepa. Toženka je ugotovila, da se s spornim sklepom izvršuje izvršljiva inšpekcijska odločba št. 06122-1350/2019-6 z dne 12. 9. 2019, saj tožnik z inšpekcijsko odločbo naloženih obveznosti vse do izdaje spornega sklepa ni opravil. Svoje nestrinjanje s spornim sklepom pa tožnik utemeljuje z navedbami, ki se nanašajo na v inšpekcijski odločbi ugotovljeno dejansko stanje. Tožnik želi sporni sklep izpodbijati iz razlogov, ki se dejansko nanašajo na inšpekcijsko odločbo in ne na samo izvršbo inšpekcijske odločbe. V prošnji za dodelitev BPP pa tožnik ni navedel kršitev, ki bi kazale na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v postopku izdaje spornega sklepa. Toženka je zato zaključila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku s tožbo, zato je prošnjo tožnika za dodelitev BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnila kot neutemeljeno.

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Jasno je navedel, da je prejel kazen, čeprav je dejstvo, da sam prebiva v prizidku hiše in da njegovo streho predstavlja terasa, ki ni predmet inšpekcijske odločbe. Navedel je, da bi morali streho zamenjati lastniki hiše na naslovu A. in ne tudi on, ki živi na naslovu B.. Upravičeno je smatral, da v konkretnem primeru ne more biti zavezanec po inšpekcijski odločbi. Prepričan je, da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP in ima v zadevi verjetne izglede za uspeh. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in mu dodeli BPP. Predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

3. Tožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje ter zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, s katerim je bila tožniku izrečena denarna kazen v upravni izvršbi.

5. Toženka je v predmetni zadevi odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je po presoji sodišča tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

6. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

7. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik zaprosil za BPP v zvezi s spornim sklepom Inšpektorata, s katerim je bila več inšpekcijskim zavezancem, med njimi tudi tožniku, izrečena denarna kazen v upravni izvršbi v znesku 1.900,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 14. 2. 2020. V zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe je tožnik že uveljavljal pravno varstvo, in sicer v okviru pritožbe, drugostopenjski organ pa je njegovo pritožbo zavrnil, saj tožnik v določenem roku in vse do dneva izdaje spornega sklepa ni izpolnil obveznosti, ki mu jih je z inšpekcijsko odločbo z dne 12. 9. 2019, ki predstavlja izvršilni naslov, naložil inšpektor. Zoper tožnika je bila torej s sklepom z dne 14. 2. 2020 že dovoljena izvršba, hkrati pa je bila zagrožena tudi denarna kazen, če tožnik v danem roku ne bo izpolnil naložene mu obveznosti. Ker tožnik naložene obveznosti ni izpolnil, to pomeni, da že dovoljena izvršba s prisilitvijo ni bila uspešna, zato je bil izdan sporni sklep na podlagi 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tudi po mnenju sodišča tožnik s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na to, da je prejel kazen, čeprav prebiva v prizidku in njegovo streho predstavlja terasa, ta pa ni predmet inšpekcijske odločbe, in da bi streho na A. morali zamenjati lastniki hiše, ne more uspeti, saj gre za navedbe, ki se nanašajo na v inšpekcijski odločbi ugotovljeno dejansko stanje in ne na samo izvršbo inšpekcijske odločbe. Tovrstne ugovore bi lahko tožnik uveljavljal le zoper odločbo, ki pomeni izvršilni naslov, ne pa zoper sklep o plačilu denarne kazni. Glede na navedeno je toženka pravilno zaključila, da tožnik z ugovori, ki jih navaja v prošnji za dodelitev BPP, ne more uspeti v postopku tožbe zoper sklep o odmeri denarne kazni. Enake ugovore pa tožnik podaja tudi v tožbi in le pavšalno navaja, da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP.

8. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. Glede na nespornost dejanskih ugotovitev, ki so ob zavzetem pravnem stališču relevantne za odločitev, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

10. O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj se v postopkih odobritve brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačajo (člen 10 Zakona o sodnih taksah).