Appeal dismissed because debtor failed to prove debt unenforceability, only citing inability to pay and frozen assets.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v ugovoru po izteku roka zatrjeval zgolj dejstva, ki se nanašajo na nemožnost izterljivosti terjatve (torej da ne prejema rubljivih denarnih prejemkov ter da je izvršba na nepremičnine že ustavljena), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik dejstev in dokazov, ki se nanašajo na samo terjatev ni navedel, saj je navedel le dejstva, ki se nanašajo na predmet izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor dolžnika s predlogom za ustavitev izvršbe vložen dne 17. 6. 2019 zavrnilo.

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pojasnjuje, da v roku enega leta pred prejemom sklepa o izvršbi kot tudi leto dni od vložitve ugovora oziroma do danes ni prejemal rubljivih prejemkov, zato se ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da ni podlage za ustavitev izvršbe. Poudarja, da je sodišče z njegovim materialnim položajem oziroma prejemanjem socialne pomoči seznanjeno, zato je sklep o izvršbi neutemeljeno poslalo banki. Ker je izpodbijani sklep izdala sodnica M. G., ki v predmetni zadevi ni izdala sklepa o izvršbi, zatrjuje, da navedena sodnica ni zakonita sodnica v tej zadevi. Predlaga ugoditev pritožbi in ustavitev predmetne izvršbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilno sicer pritožnik izpostavlja, da je sklep o izvršbi izdala druga sodnica kot izpodbijani sklep, vendar ugotovljeno ne utemeljuje očitane absolutno bistvene kršitve po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je zadevo zaradi daljše odsotnosti sodnika ali preobremenjenosti sodnika skladno s 158. členom Sodnega reda med postopkom mogoče dodeliti ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov. Pri tem pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je sklep o izvršbi izdala druga sodnica, ki je na tem sodišču še vedno zaposlena ter dolžnikovo nezadovoljstvo s postopanjem sodnice, na zakonitost predodelitve ne vpliva, kakšnih drugih okoliščin, pa pritožba ne zatrjuje.

5. Z izpodbijano odločitvijo je bilo odločeno o dolžnikovem ugovoru po izteku roka. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti tak ugovor obrazložen, torej mora v njem dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in za ta dejstva predložiti dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ), temelji pa lahko le na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, dolžnik pa ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ).

6. Ob tem, ko iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v ugovoru po izteku roka zatrjeval zgolj dejstva, ki se nanašajo na nemožnost izterljivosti terjatve (torej da ne prejema rubljivih denarnih prejemkov ter da je izvršba na nepremičnine že ustavljena), je kot pravilen potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik dejstev in dokazov, ki se nanašajo na samo terjatev ni navedel, saj je navedel le dejstva, ki se nanašajo na predmet izvršbe. Glede na zgoraj navedeno pravno podlago je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo takšen dolžnikov ugovor za neobrazložen.

7. Pritožbene trditve, ki se nanašajo na neprejemanje rubljivih dohodkov, za predmetni pritožbeni preizkus niso pravno pomembne. Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da neizterljivost terjatve zaradi dolžnikove brezposelnosti in pomanjkanje denarnih sredstev, izvršbe v okviru ugovornega postopka ne more preprečiti. Zgolj v pojasnilo pa pritožbeno sodišče dodaja, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenih dejstvih (da ima dolžnik odprt transakcijski račun pri organizaciji za plačilni promet, kateri sklepa o izvršbi še ni vročilo) pravilno zaključilo, da pogojev za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti na računu pri organizaciji za plačilni promet ni.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).