Appeal dismissed; court lacks power to obtain foreign bank data without full financial disclosure.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju in prilivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo kot nepopoln predlog tožene stranke z dne 25. 9. 2020 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 12. 6. 2020. Ugotovilo je, da je pozvalo toženo stranko s sklepom z dne 7. 10. 2020, da dopolni predlog tako, da navede davčno in matično številko, podatke o stanju na odprtih transakcijskih računih doma in v tujini ter prilivih nanje v zadnjih treh mesecih in opiše razloge, zaradi katerih ne more razpolagati s sredstvi 1.449,00 EUR, sicer bo predlog zavrglo. Tožena stranka je v dopolnitvi predloga navedla, da sporoča trenutno stanje na transakcijskih računih, vendar se je na dokazila o stanju zgolj sklicevala, ni pa jih priložila. Ni predložila podatkov o stanju na transakcijskih računih in o prilivih nanje v zadnjih treh mesecih. Tožena stranka je v dopolnitvi predloga soglašala, da sodišče po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, vendar ker stanje in prilivi na računu niso podatek takšne narave, sodišče s soglasjem tožene stranke ni bilo vezano preverjati podatke na računu po uradni dolžnosti.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je bila pozvana, da posreduje stanje na transakcijskih računih pri Zagrebački banki d.d. na Hrvaškem oz. Staermaerkische Bank und Sparkassen AG v Avstriji. Ti podatki so bili posredovani s pooblastilom, da eventualne manjkajoče podatke, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, pridobi sodišče samo. Vendar sodišče kljub temu, da je prejelo pooblastilo tožene stranke, ni pridobilo podatkov, ki jih smatra za pomembne za odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s četrto alinejo drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks mora vsebovati podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona. Po prvem odstavku 12.b člena ZST-1 se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona 1 upoštevajo podatki o: - premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah; - stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

5. Sodišče prve stopnje v sklepu s pozivom z dne 7. 10. 2020 ni pozvalo tožene stranke zgolj k posredovanju stanja na dveh transakcijskih računih na Hrvaškem oziroma v Avstriji, temveč v Srbiji in na Hrvaškem ter v dveh v Sloveniji s prilivi v zadnjih treh mesecih. Če je dala pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju in prilivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet. Slovensko sodišče ne more izvrševati oblasti na ozemlju tujih držav. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni predložila podatkov o stanju na transakcijskih računih in o prilivih nanje v zadnjih treh mesecih, ne izpodbija. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je ostal nepopoln in sodišče prve stopnje ga je pravilno zavrglo.

6. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Tožena stranka je pravna oseba d.o.o..